Page 68 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 68
potenciali razvoja turizma na unescovih lokacijah svetovne dediščine v sloveniji
1), Gorazda Vahna v slikanici Mali plac avtorja Uroša Grilca na širšem ob-
močju Krajinskega parka Ljubljansko barje ter Jurija Pfeiferja v slikanici
Prigode jamskega škrata Perkmandlca, avtorja Roberta Šabca, v Idriji.
Povezovalni elementi treh lokacij (od teh je ljubljanska najbolj razpr-
šena) je “Kapljica”, v Škocjanu in Ljubljani kot kapljica vode, v Idriji kot ka-
pljica živega srebra. Ljubljano in Idrijo povezujejo tudi škratje, ki bi verje-
tno znali najti svoj dom tudi v jami. Na Kočevskem, kjer že domujejo na
roko izdelani medvedki, a izvirne slikanice še ni, bi morda lahko uporabili
Pod medvedovim dežnikom, zgodbo o solidarnosti, prijateljstvu in življenju
v gozdu, Svetlane Makarovič in (ponovno) z ilustracijami Gorazda Vahna.
Potencialne primerjalne raziskave z otroki na Unescovih lokacijah bi
lahko bile izhodiščno zastavljene kontrastno: raziskave v Regijskem parku
Škocjanske jame, kjer je aktivnosti z otroki največ in jih je mogoče kvalite-
tno do in nad-grajevati, ter na območju robov Pragozda Krokar, kjer se na-
čini prezentacije prostora, v katerega ni mogoče vstopiti, šele postavljajo -
tu bi otroška domišljija in imaginacija lahko prispevali pomembne uvide. V
kolikor razmišljamo o novih paradigmah globalnega preživetja, potrebuje-
mo metamorfozo,6 ne zgolj transformacijo.
Nadaljnja kreativna iskanja povezav med lokacijami, ki upoštevajo do-
sedanje vrhunsko delo raziskovalcev in kuratorjev (tu bi posebej izpostavi-
li, v vseh ozirih, imeniten projekt „Moja Ljubljanica“), bi z otroško partici-
pacijo razprla nove dimenzije časprostora.
Dostopnost Unescovih lokacij
Zorana Medarić
Dostopni turizem je razmeroma nov koncept, o katerem se intenzivneje
govori od 90. let prejšnjega stoletja. Najpogosteje ga povezujemo z gibalno
oviranostjo udeležencev v turizmu in fizično dostopnostjo turističnih loka-
cij ali storitev,7 vendar so opredelitve v zadnjih letih vse širše, usmerjajo se
v turizem, ki je dostopen čim širšemu krogu ljudi. Dostopni turizem, tudi
»turizem za vse« ali »vključujoči turizem«,8 je namenjen vsem osebam, ki
imajo omejitve pri dostopu do turističnih storitev. To so lahko starejši, in-
6 Beck, 2016.
7 Darcy in Dickson, 2009.
8 UNESCAP, 2009.
66
1), Gorazda Vahna v slikanici Mali plac avtorja Uroša Grilca na širšem ob-
močju Krajinskega parka Ljubljansko barje ter Jurija Pfeiferja v slikanici
Prigode jamskega škrata Perkmandlca, avtorja Roberta Šabca, v Idriji.
Povezovalni elementi treh lokacij (od teh je ljubljanska najbolj razpr-
šena) je “Kapljica”, v Škocjanu in Ljubljani kot kapljica vode, v Idriji kot ka-
pljica živega srebra. Ljubljano in Idrijo povezujejo tudi škratje, ki bi verje-
tno znali najti svoj dom tudi v jami. Na Kočevskem, kjer že domujejo na
roko izdelani medvedki, a izvirne slikanice še ni, bi morda lahko uporabili
Pod medvedovim dežnikom, zgodbo o solidarnosti, prijateljstvu in življenju
v gozdu, Svetlane Makarovič in (ponovno) z ilustracijami Gorazda Vahna.
Potencialne primerjalne raziskave z otroki na Unescovih lokacijah bi
lahko bile izhodiščno zastavljene kontrastno: raziskave v Regijskem parku
Škocjanske jame, kjer je aktivnosti z otroki največ in jih je mogoče kvalite-
tno do in nad-grajevati, ter na območju robov Pragozda Krokar, kjer se na-
čini prezentacije prostora, v katerega ni mogoče vstopiti, šele postavljajo -
tu bi otroška domišljija in imaginacija lahko prispevali pomembne uvide. V
kolikor razmišljamo o novih paradigmah globalnega preživetja, potrebuje-
mo metamorfozo,6 ne zgolj transformacijo.
Nadaljnja kreativna iskanja povezav med lokacijami, ki upoštevajo do-
sedanje vrhunsko delo raziskovalcev in kuratorjev (tu bi posebej izpostavi-
li, v vseh ozirih, imeniten projekt „Moja Ljubljanica“), bi z otroško partici-
pacijo razprla nove dimenzije časprostora.
Dostopnost Unescovih lokacij
Zorana Medarić
Dostopni turizem je razmeroma nov koncept, o katerem se intenzivneje
govori od 90. let prejšnjega stoletja. Najpogosteje ga povezujemo z gibalno
oviranostjo udeležencev v turizmu in fizično dostopnostjo turističnih loka-
cij ali storitev,7 vendar so opredelitve v zadnjih letih vse širše, usmerjajo se
v turizem, ki je dostopen čim širšemu krogu ljudi. Dostopni turizem, tudi
»turizem za vse« ali »vključujoči turizem«,8 je namenjen vsem osebam, ki
imajo omejitve pri dostopu do turističnih storitev. To so lahko starejši, in-
6 Beck, 2016.
7 Darcy in Dickson, 2009.
8 UNESCAP, 2009.
66
