Page 14 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 14
1 Uvod
Razglasitev pandemije je povzročila globalno zapiranje šol različnih
ravni. Marca 2020 je 850 milijonov posameznikov pridobivalo znanje
izven klasičnih učilnic (Johnson, Veletsianos in Seaman 2020). Čeprav
se je takšen način izobraževanja do takrat zdel rezerviran le za insti-
tucije, ki izobraževanje izvajajo na daljavo, pa se to ni zgodilo prvič.
Johnsonova, Veletsianos in Seaman (2020) navajajo primere, ko se je
izobraževalna dejavnost, zaradi naravnih nesreč ali različnih političnih
pretresov, že izvajala na daljavo. Tako navajajo primere orkana Katrina
avgusta 2005 v zda, potresa na Novi Zelandiji leta 2011 ter študentskih
demonstracij v Južni Afriki leta 2015. Ti odzivi na izredne razmere so
bili sicer omejeni na ožje geografsko področje. Pandemija covida-19 pa
je v obliko dela na daljavo, na splet premaknila celotno globalno učečo
se skupnost, kar se v zgodovini še ni zgodilo (Johnson, Veletsianos in
Seaman 2020).
Izredne razmere so nepredvidljive, zaradi česar je tudi odziv nena-
den, nepredvidljiv in nenačrtovan. Čeprav poučevanje poteka na da-
ljavo, tega ne moremo poimenovati poučevanje (študij) na daljavo, saj
tovrstno izobraževanje ni vnaprej načrtovano in pripravljeno. Tako se
je v angleško govorečih državah uveljavil pojem emergency remote tea-
ching, v slovenskem prostoru pa smo govorili o šoli/študiju na daljavo,
nekateri so to poimenovali tudi krizno izobraževanje (Univerza v Ljub-
ljani 2020), oziroma o krizni vzpostavitvi poučevanja na daljavo.⁵ Na
Univerzi na Primorskem (u p) smo govorili o kriznem poučevanju v iz-
rednih razmerah in tako tudi poimenovali priporočila, ki bodo predsta-
vljena kasneje. Ne glede na poimenovanje pa se je v času zaprtja šol iz-
obraževanje izvajalo nenačrtovano, z veliko mero eksperimentiranja in
prilagajanja. Takšno izobraževanje se seveda razlikuje od načrtovanega
in osmišljenega spletnega izobraževanja (Hodges idr. 2020).
Preučevanje odzivov izobraževalnih institucij na zapiranje šol se je
začelo kmalu po razglasitvi pandemije. Tako so u n e s co, u n ice f in
Svetovna banka (2020) od maja do sredine junija 2020 zbirali podatke
o odzivu šol na izredne razmere. Na vprašalnike so se v največji meri
odzvale šole iz Azije, Afrike ter Srednje in Južne Amerike. Odziv šol iz
Evrope in z da je bil skromen. Rezultatov raziskave sicer ne moremo
posploševati, saj raziskava ni reprezentativna, so pa vseeno zanimivi za
nadaljnje raziskovanje in sploh, ker gre za eno prvih raziskav o odzi-
vih visokega šolstva na pandemijo. Podobno (nereprezentativno) razi-
⁵ Glej https://it.um.si/novice/Strani/Podrobnosti-novice.aspx?nID=218.
14
Razglasitev pandemije je povzročila globalno zapiranje šol različnih
ravni. Marca 2020 je 850 milijonov posameznikov pridobivalo znanje
izven klasičnih učilnic (Johnson, Veletsianos in Seaman 2020). Čeprav
se je takšen način izobraževanja do takrat zdel rezerviran le za insti-
tucije, ki izobraževanje izvajajo na daljavo, pa se to ni zgodilo prvič.
Johnsonova, Veletsianos in Seaman (2020) navajajo primere, ko se je
izobraževalna dejavnost, zaradi naravnih nesreč ali različnih političnih
pretresov, že izvajala na daljavo. Tako navajajo primere orkana Katrina
avgusta 2005 v zda, potresa na Novi Zelandiji leta 2011 ter študentskih
demonstracij v Južni Afriki leta 2015. Ti odzivi na izredne razmere so
bili sicer omejeni na ožje geografsko področje. Pandemija covida-19 pa
je v obliko dela na daljavo, na splet premaknila celotno globalno učečo
se skupnost, kar se v zgodovini še ni zgodilo (Johnson, Veletsianos in
Seaman 2020).
Izredne razmere so nepredvidljive, zaradi česar je tudi odziv nena-
den, nepredvidljiv in nenačrtovan. Čeprav poučevanje poteka na da-
ljavo, tega ne moremo poimenovati poučevanje (študij) na daljavo, saj
tovrstno izobraževanje ni vnaprej načrtovano in pripravljeno. Tako se
je v angleško govorečih državah uveljavil pojem emergency remote tea-
ching, v slovenskem prostoru pa smo govorili o šoli/študiju na daljavo,
nekateri so to poimenovali tudi krizno izobraževanje (Univerza v Ljub-
ljani 2020), oziroma o krizni vzpostavitvi poučevanja na daljavo.⁵ Na
Univerzi na Primorskem (u p) smo govorili o kriznem poučevanju v iz-
rednih razmerah in tako tudi poimenovali priporočila, ki bodo predsta-
vljena kasneje. Ne glede na poimenovanje pa se je v času zaprtja šol iz-
obraževanje izvajalo nenačrtovano, z veliko mero eksperimentiranja in
prilagajanja. Takšno izobraževanje se seveda razlikuje od načrtovanega
in osmišljenega spletnega izobraževanja (Hodges idr. 2020).
Preučevanje odzivov izobraževalnih institucij na zapiranje šol se je
začelo kmalu po razglasitvi pandemije. Tako so u n e s co, u n ice f in
Svetovna banka (2020) od maja do sredine junija 2020 zbirali podatke
o odzivu šol na izredne razmere. Na vprašalnike so se v največji meri
odzvale šole iz Azije, Afrike ter Srednje in Južne Amerike. Odziv šol iz
Evrope in z da je bil skromen. Rezultatov raziskave sicer ne moremo
posploševati, saj raziskava ni reprezentativna, so pa vseeno zanimivi za
nadaljnje raziskovanje in sploh, ker gre za eno prvih raziskav o odzi-
vih visokega šolstva na pandemijo. Podobno (nereprezentativno) razi-
⁵ Glej https://it.um.si/novice/Strani/Podrobnosti-novice.aspx?nID=218.
14
