Page 21 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 21
Opredelitev osnovnih pojmov 2.1
obdobje uvršča radio in televizijo, čeprav izobraževanje večinoma teme-
lji na tiskanih gradivih. Obseg komunikacije med študenti in učiteljem
je minimalen.
Druga generacija študija na daljavo vključuje različne tehnologije pa
tudi intenzivnejšo komunikacijo s študenti. Za komunikacijo je zadol-
žen mentor (tutor) in ne učitelj predmeta. Za to generacijo so značilna,
posebej za ta namen pripravljena, učna gradiva za samostojni študij;
študijski proces je natančno strukturiran in izpeljan. Peters (1983 v Ba-
tes 2005, 7) zato govori o industrijskem načinu izobraževanja, saj je
takšen način izobraževanja v veliki meri standardiziran in formaliziran
ter tako sledi načelom ekonomije obsega. Način izvedbe izobraževanja
omogoča vključevanje velikega števila študentov ter kot takšen predsta-
vlja nov poslovni model na področju izobraževanja (Peters 1997). Daniel
(1996 v Bates 2005, 7) univerze z več 100.000 študenti poimenuje »me-
gauniverze«. Bates (2005) v to obdobje vključuje znane univerze študija
na daljavo, kot so britanska Odprta univerza (The Open University),²
turška odprta univerza Anadolu³ in španska državna Univerza za študij
na daljavo (Universidad de Educaciòn à Distancia – u n ed).⁴
Tretja generacija študija na daljavo temelji na dvosmerni komuni-
kaciji po internetu. Komunikacija ni naključna, temveč je podprta in
usmerjana. Značilnost te generacije je ravno enakovredno porazdeljena
komunikacija med vsemi udeleženci študijskega procesa. Torej nimamo
več le posredovanja navodil s strani učitelja kot tudi ne samo komuni-
kacije med študenti, temveč komunikacija poteka med študenti ter med
študenti in učiteljem. Tretjo generacijo pogosto imenujejo kar na znanju
temelječi sistem študija na daljavo ali postindustrijski sistem študija na
daljavo (Bates 2005, 7). Če so bili predmeti prej namenjeni veliki sku-
pini študentov, kjer je bilo vse podrobno načrtovano in standardizirano
(industrijski pristop) ter je bil zato razvoj takšnih predmetov (progra-
mov) finančno zahteven, pa so predmeti sedaj prilagodljivi, ustvarjajo
jih manjše skupine ljudi, njihov razvoj pa ne zahteva visokih finančnih
vložkov. Izobraževanje v tretji generaciji študija na daljavo je značilno za
tradicionalne univerze, ki šele uvajajo študij na daljavo (angl. dual mode
institutions). Poučevanje v sistemu študija na daljavo večinoma temelji
na konstruktivistični teoriji učenja (Bates 2005, 7).
² Glej http://www.openuniversity.edu/.
³ Glej https://www.anadolu.edu.tr/en.
⁴ Glej https://www.uned.es/universidad/inicio.html.
21
obdobje uvršča radio in televizijo, čeprav izobraževanje večinoma teme-
lji na tiskanih gradivih. Obseg komunikacije med študenti in učiteljem
je minimalen.
Druga generacija študija na daljavo vključuje različne tehnologije pa
tudi intenzivnejšo komunikacijo s študenti. Za komunikacijo je zadol-
žen mentor (tutor) in ne učitelj predmeta. Za to generacijo so značilna,
posebej za ta namen pripravljena, učna gradiva za samostojni študij;
študijski proces je natančno strukturiran in izpeljan. Peters (1983 v Ba-
tes 2005, 7) zato govori o industrijskem načinu izobraževanja, saj je
takšen način izobraževanja v veliki meri standardiziran in formaliziran
ter tako sledi načelom ekonomije obsega. Način izvedbe izobraževanja
omogoča vključevanje velikega števila študentov ter kot takšen predsta-
vlja nov poslovni model na področju izobraževanja (Peters 1997). Daniel
(1996 v Bates 2005, 7) univerze z več 100.000 študenti poimenuje »me-
gauniverze«. Bates (2005) v to obdobje vključuje znane univerze študija
na daljavo, kot so britanska Odprta univerza (The Open University),²
turška odprta univerza Anadolu³ in španska državna Univerza za študij
na daljavo (Universidad de Educaciòn à Distancia – u n ed).⁴
Tretja generacija študija na daljavo temelji na dvosmerni komuni-
kaciji po internetu. Komunikacija ni naključna, temveč je podprta in
usmerjana. Značilnost te generacije je ravno enakovredno porazdeljena
komunikacija med vsemi udeleženci študijskega procesa. Torej nimamo
več le posredovanja navodil s strani učitelja kot tudi ne samo komuni-
kacije med študenti, temveč komunikacija poteka med študenti ter med
študenti in učiteljem. Tretjo generacijo pogosto imenujejo kar na znanju
temelječi sistem študija na daljavo ali postindustrijski sistem študija na
daljavo (Bates 2005, 7). Če so bili predmeti prej namenjeni veliki sku-
pini študentov, kjer je bilo vse podrobno načrtovano in standardizirano
(industrijski pristop) ter je bil zato razvoj takšnih predmetov (progra-
mov) finančno zahteven, pa so predmeti sedaj prilagodljivi, ustvarjajo
jih manjše skupine ljudi, njihov razvoj pa ne zahteva visokih finančnih
vložkov. Izobraževanje v tretji generaciji študija na daljavo je značilno za
tradicionalne univerze, ki šele uvajajo študij na daljavo (angl. dual mode
institutions). Poučevanje v sistemu študija na daljavo večinoma temelji
na konstruktivistični teoriji učenja (Bates 2005, 7).
² Glej http://www.openuniversity.edu/.
³ Glej https://www.anadolu.edu.tr/en.
⁴ Glej https://www.uned.es/universidad/inicio.html.
21
