Page 112 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 112
8 Sklep
bi dosegli trajnost panoge in čim manjši vpliv na okolje. Omejitve pri iz-
vajanju ribolova ali ribogojstva so prisotne, prav tako se izvaja ustrezen
nadzor. Možno je, da se trajnostni razvoj izvaja z neustreznimi ukrepi,
ki so lahko prestrogi in omejujoči za ribiče in ribogojce. Intervjuvanci so
bili kritični do ribolovnega načina kočarjenja, ki uničuje morsko dno.
Ekološko ribogojstvo v Sloveniji še ni razvito, ker je predrago za izva-
jalce dejavnosti, predvsem je predraga krma, in se ribogojci za to še
ne odločajo. V ribogojstvih je potrebno zagotavljati dobre proizvodne
prakse, ki omogočajo manjšo porabo vode in manjše onesnaževanje.
Kljub temu da je nekaj pobud v smeri trajnostnega razvoja, je tukaj še
veliko možnih izboljšav.
Kršitve in nepravilnosti se dogajajo tako v ribištvu kot na trgu rib,
vendar se pojavljajo v manjši meri. Za še učinkovitejši nadzor in prepre-
čevanje črnega trga bi morali zaposliti več inšpektorjev ali dati konce-
sije uradnim osebam za izvajanje povečanega nadzora. Nadzor je lahko
v določenih primerih neprimeren ukrep razreševanja težav na trgu, ker
lahko povzroča dodatne omejitve udeležencem. Kršitve se lahko poja-
vljajo tudi iz malomarnosti ali neznanja – rešitev je izobraževanje in
ozaveščanje udeležencev na trgu, od ribičev do potrošnikov in trgov-
cev. Uvajanje kulture prehranjevanja in poznavanja ribiških izdelkov bi
pomagalo potrošnikom in prodajalcem. Če bi potrošniki bolje poznali
ribolovne vrste, bi bili zahtevnejši in kritičnejši, kar bi vodilo tudi do
natančnejšega navajanja informacij na deklaracijah ribiških proizvodov.
Domnevamo, da veliko slovenskih potrošnikov te informacije ne zani-
majo. Kršitve in nedoslednosti v sledljivosti ribiških proizvodov in v
navedbah informacij na deklaracijah bi lahko zmanjšali s povečanjem
nadzora in s sodelovanjem med državami, ki so udeležene v trgovanju –
tudi če uvoz izvira iz eu. Pomemben dejavnik v ribištvu je zagotavljanje
sledljivosti ribiških proizvodov od ribiča do potrošnika, ki je izjemno
težko zaradi dolge in zapletene oskrbne verige ter dragih in zapletenih
metod. Strokovnjaki si prizadevajo razviti nove metode testiranja, ki so
stroškovno ugodnejše in bodo dostopne za uporabo vsem zainteresira-
nim na trgu rib v Sloveniji.
Sladkovodno ribogojstvo ima veliko možnosti za razvoj, saj je dejav-
nost v začetni fazi rasti. Ribogojci so se začeli podjetniško organizirati,
nekaj jih že prodaja v trgovske verige. Tisti ribogojci, ki bodo hoteli
povečati in optimizirati proizvodnjo, se bodo morali povezovati s trgo-
vskimi verigami za prodajo svojih izdelkov, saj večina potrošnikov naku-
puje v trgovskih centrih. V ribogojstvu je dodatna vrednost predelava,
112
bi dosegli trajnost panoge in čim manjši vpliv na okolje. Omejitve pri iz-
vajanju ribolova ali ribogojstva so prisotne, prav tako se izvaja ustrezen
nadzor. Možno je, da se trajnostni razvoj izvaja z neustreznimi ukrepi,
ki so lahko prestrogi in omejujoči za ribiče in ribogojce. Intervjuvanci so
bili kritični do ribolovnega načina kočarjenja, ki uničuje morsko dno.
Ekološko ribogojstvo v Sloveniji še ni razvito, ker je predrago za izva-
jalce dejavnosti, predvsem je predraga krma, in se ribogojci za to še
ne odločajo. V ribogojstvih je potrebno zagotavljati dobre proizvodne
prakse, ki omogočajo manjšo porabo vode in manjše onesnaževanje.
Kljub temu da je nekaj pobud v smeri trajnostnega razvoja, je tukaj še
veliko možnih izboljšav.
Kršitve in nepravilnosti se dogajajo tako v ribištvu kot na trgu rib,
vendar se pojavljajo v manjši meri. Za še učinkovitejši nadzor in prepre-
čevanje črnega trga bi morali zaposliti več inšpektorjev ali dati konce-
sije uradnim osebam za izvajanje povečanega nadzora. Nadzor je lahko
v določenih primerih neprimeren ukrep razreševanja težav na trgu, ker
lahko povzroča dodatne omejitve udeležencem. Kršitve se lahko poja-
vljajo tudi iz malomarnosti ali neznanja – rešitev je izobraževanje in
ozaveščanje udeležencev na trgu, od ribičev do potrošnikov in trgov-
cev. Uvajanje kulture prehranjevanja in poznavanja ribiških izdelkov bi
pomagalo potrošnikom in prodajalcem. Če bi potrošniki bolje poznali
ribolovne vrste, bi bili zahtevnejši in kritičnejši, kar bi vodilo tudi do
natančnejšega navajanja informacij na deklaracijah ribiških proizvodov.
Domnevamo, da veliko slovenskih potrošnikov te informacije ne zani-
majo. Kršitve in nedoslednosti v sledljivosti ribiških proizvodov in v
navedbah informacij na deklaracijah bi lahko zmanjšali s povečanjem
nadzora in s sodelovanjem med državami, ki so udeležene v trgovanju –
tudi če uvoz izvira iz eu. Pomemben dejavnik v ribištvu je zagotavljanje
sledljivosti ribiških proizvodov od ribiča do potrošnika, ki je izjemno
težko zaradi dolge in zapletene oskrbne verige ter dragih in zapletenih
metod. Strokovnjaki si prizadevajo razviti nove metode testiranja, ki so
stroškovno ugodnejše in bodo dostopne za uporabo vsem zainteresira-
nim na trgu rib v Sloveniji.
Sladkovodno ribogojstvo ima veliko možnosti za razvoj, saj je dejav-
nost v začetni fazi rasti. Ribogojci so se začeli podjetniško organizirati,
nekaj jih že prodaja v trgovske verige. Tisti ribogojci, ki bodo hoteli
povečati in optimizirati proizvodnjo, se bodo morali povezovati s trgo-
vskimi verigami za prodajo svojih izdelkov, saj večina potrošnikov naku-
puje v trgovskih centrih. V ribogojstvu je dodatna vrednost predelava,
112
