Page 111 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 111
8 Sklep
Z natančno analizo smo identificirali nekaj skupnih točk, ki omogočajo
razvojne poti in nakazujejo, kam se bo lahko slovenski ribiški trg razvi-
jal. Nekaj intervjuvancev je omenjalo, da je trg rib majhen, vendar so
kljub temu možne izboljšave ali spremembe, ki bodo pripomogle, da
se razvijejo še turizem, trajnost in ekološki vidik panoge ali izboljša
splošno znanje potrošnikov. Nekaj intervjuvancev je dejalo, da Slovenije
ne moremo opredeljevati kot ribiško deželo in da je ribištvo ena manj-
ših gospodarskih panog, vendar se kljub temu najdejo različne razvojne
poti, ki lahko izboljšajo trenutno stanje.
Gospodarski ribolov bo v prihodnjih letih še bolj upadal, predvsem
zaradi težave prelova ribolovnih virov tako v Jadranskem kot tudi v ce-
lotnem Sredozemskem morju. Preobširen ribolov v preteklih desetle-
tjih, še posebej zaradi ribolova velikega števila plovil iz držav izven eu,
je povzročil, da je rib manj. Ribolov je potrebno dosledno in natančno
omejevati, da ne bo povzročil izumrtja nekaterih ribolovnih vrst. Slove-
nija ima manjši vpliv na to, saj ima kratko obalo in majhen morski akva-
torij. Gospodarski ribiči se bodo morali diverzificirati v alternativne pa-
noge, kar jim bo omogočilo dodaten zaslužek, saj bo ulov vedno manjši,
omejitev pa vedno več. Predvsem so tukaj možnosti povezovanja s tu-
rizmom, kjer bi ribiči lahko našli svojo priložnost. Dodatna težava je,
da ribiška flota v Sloveniji ni dovolj prečiščena in je dokaj neaktivna;
neaktivni del flote bi lahko nadomestili aktivnejši ribiči, zato je treba v
ta poklic pritegniti tudi mlajše generacije. Veliko ribičev je prijavljenih
samo zato, da izkoriščajo razne koristi in subvencije, ribolova skoraj ne
izvajajo. Še ena težava, ki se pojavlja, je ta, da se večina slovenskega
ulova na morju proda v Italijo. To bi se moralo spremeniti, tako da bi
lahko ribiči svoj ulov prodali v Sloveniji. Vendar je to težko izvedljivo,
ker slovenski potrošniki nimajo dovolj razvitega zavedanja o pomenu
vključevanja rib v prehrano, zato bi jih bilo treba izobraževati in moti-
virati.
Potrebovali bi več investicij v trajnostni razvoj trga rib v Sloveniji, da
111
Z natančno analizo smo identificirali nekaj skupnih točk, ki omogočajo
razvojne poti in nakazujejo, kam se bo lahko slovenski ribiški trg razvi-
jal. Nekaj intervjuvancev je omenjalo, da je trg rib majhen, vendar so
kljub temu možne izboljšave ali spremembe, ki bodo pripomogle, da
se razvijejo še turizem, trajnost in ekološki vidik panoge ali izboljša
splošno znanje potrošnikov. Nekaj intervjuvancev je dejalo, da Slovenije
ne moremo opredeljevati kot ribiško deželo in da je ribištvo ena manj-
ših gospodarskih panog, vendar se kljub temu najdejo različne razvojne
poti, ki lahko izboljšajo trenutno stanje.
Gospodarski ribolov bo v prihodnjih letih še bolj upadal, predvsem
zaradi težave prelova ribolovnih virov tako v Jadranskem kot tudi v ce-
lotnem Sredozemskem morju. Preobširen ribolov v preteklih desetle-
tjih, še posebej zaradi ribolova velikega števila plovil iz držav izven eu,
je povzročil, da je rib manj. Ribolov je potrebno dosledno in natančno
omejevati, da ne bo povzročil izumrtja nekaterih ribolovnih vrst. Slove-
nija ima manjši vpliv na to, saj ima kratko obalo in majhen morski akva-
torij. Gospodarski ribiči se bodo morali diverzificirati v alternativne pa-
noge, kar jim bo omogočilo dodaten zaslužek, saj bo ulov vedno manjši,
omejitev pa vedno več. Predvsem so tukaj možnosti povezovanja s tu-
rizmom, kjer bi ribiči lahko našli svojo priložnost. Dodatna težava je,
da ribiška flota v Sloveniji ni dovolj prečiščena in je dokaj neaktivna;
neaktivni del flote bi lahko nadomestili aktivnejši ribiči, zato je treba v
ta poklic pritegniti tudi mlajše generacije. Veliko ribičev je prijavljenih
samo zato, da izkoriščajo razne koristi in subvencije, ribolova skoraj ne
izvajajo. Še ena težava, ki se pojavlja, je ta, da se večina slovenskega
ulova na morju proda v Italijo. To bi se moralo spremeniti, tako da bi
lahko ribiči svoj ulov prodali v Sloveniji. Vendar je to težko izvedljivo,
ker slovenski potrošniki nimajo dovolj razvitega zavedanja o pomenu
vključevanja rib v prehrano, zato bi jih bilo treba izobraževati in moti-
virati.
Potrebovali bi več investicij v trajnostni razvoj trga rib v Sloveniji, da
111
