Page 79 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 79
Geografska lokacija in tradicionalni organizmi 5.8
ga večino prodajo v Italijo. Večje možnosti za razvoj imata vzreja slad-
kovodnih rib in gojenje v zaprtih akvakulturnih sistemih. Vsi intervju-
vanci so se strinjali, da je na Obali in v Ljubljani potrošnja ribolov-
nih izdelkov večja kot v drugih predelih Slovenije ter v bližini ribogoj-
nic. V drugih delih Slovenije je potrošnja ribolovnih organizmov precej
manjša. Gospodarski ribolov se izvaja na morju, v celinskih vodah po-
teka rekreacijski ribolov v manjšem obsegu. Ribogojnice v Sloveniji se
delijo glede na gojene vrste rib: hladnoljubne (postrvi) in toploljubne
vrste (krapovci). Hladnoljubne vrste največ gojijo v gorenjskem, do-
lenjskem in notranjskem delu Slovenije, toploljubne vrste pa na Štajer-
skem in v Prekmurju. Kot tradicionalne ribolovne organizme med mor-
skimi vrstami so navedli sardele, moškatne hobotnice ter gojene klapa-
vice, med sladkovodnimi vrstami so kot tradicionalne navedli postrvi
in krape.
Intervjuvanec i1 je povedal, da se znotraj Slovenije pojavljajo velike
razlike v kulturi uživanja rib, pogostejše uživanje rib je na Obali in v
velikih mestih, kot sta Ljubljana in morda Maribor, drugje po Slove-
niji je poraba rib precej manjša. Intervjuvanec je bil mnenja, da bi glede
na razpoložljive površine lahko proizvedli več, predvsem krapovcev, saj
so te vrste trpežnejše in odpornejše na okoljske spremembe. Medtem
pa so alpske reke že prekomerno ogrožene, zaradi vročih poletij je v re-
kah manj vode, pretočni sistemi za gojenje postrvi pa potrebujejo veliko
vode, zato lahko nastajajo težave. Bolj se voda segreva, manj je kisika v
njej, zato v taki vodi salmonidne vrste ne preživijo. Intervjuvanec je bil
mnenja, da so možnosti za razširitev ribogojstev v srednji in vzhodni
Sloveniji. Omenil je še, da so nekatere ribe bolj poznane, vendar pravih
tradicionalnih vrst nimamo.
Intervjuvanec i2 je omenil, da je ovira omejen morski prostor in da
so večje možnosti za razvoj akvakulture. Po njegovem mnenju se največ
ribiških izdelkov konzumira na Primorskem in v okolici večjih rek, kjer
se nahajajo sladkovodna ribogojstva. Ribolov se največ izvaja na morju;
največji ribogojec je ribogojstvo Goričar. Dodal je še, da kot tradicio-
nalne ribe lahko označimo postrv, krapa ter soško postrv.
Intervjuvanec i 3 je menil, da bi lahko več slovenskega ulova proda-
jali na slovenski trg rib namesto na ribjo borzo v Italijo. Slovenski ulov
prodajajo le v veletrgovini E. Leclerc in v lokalni ponudbi obalnih mest,
vse ostalo prodajo v Italiji. Glede potrošnje ribiških izdelkov je omenil,
da je ta boljša na Obali, na celini je potrošnja manjša. Gospodarski ribo-
lov se izvaja le na Obali, sladkovodnega gospodarskega ribolova namreč
79
ga večino prodajo v Italijo. Večje možnosti za razvoj imata vzreja slad-
kovodnih rib in gojenje v zaprtih akvakulturnih sistemih. Vsi intervju-
vanci so se strinjali, da je na Obali in v Ljubljani potrošnja ribolov-
nih izdelkov večja kot v drugih predelih Slovenije ter v bližini ribogoj-
nic. V drugih delih Slovenije je potrošnja ribolovnih organizmov precej
manjša. Gospodarski ribolov se izvaja na morju, v celinskih vodah po-
teka rekreacijski ribolov v manjšem obsegu. Ribogojnice v Sloveniji se
delijo glede na gojene vrste rib: hladnoljubne (postrvi) in toploljubne
vrste (krapovci). Hladnoljubne vrste največ gojijo v gorenjskem, do-
lenjskem in notranjskem delu Slovenije, toploljubne vrste pa na Štajer-
skem in v Prekmurju. Kot tradicionalne ribolovne organizme med mor-
skimi vrstami so navedli sardele, moškatne hobotnice ter gojene klapa-
vice, med sladkovodnimi vrstami so kot tradicionalne navedli postrvi
in krape.
Intervjuvanec i1 je povedal, da se znotraj Slovenije pojavljajo velike
razlike v kulturi uživanja rib, pogostejše uživanje rib je na Obali in v
velikih mestih, kot sta Ljubljana in morda Maribor, drugje po Slove-
niji je poraba rib precej manjša. Intervjuvanec je bil mnenja, da bi glede
na razpoložljive površine lahko proizvedli več, predvsem krapovcev, saj
so te vrste trpežnejše in odpornejše na okoljske spremembe. Medtem
pa so alpske reke že prekomerno ogrožene, zaradi vročih poletij je v re-
kah manj vode, pretočni sistemi za gojenje postrvi pa potrebujejo veliko
vode, zato lahko nastajajo težave. Bolj se voda segreva, manj je kisika v
njej, zato v taki vodi salmonidne vrste ne preživijo. Intervjuvanec je bil
mnenja, da so možnosti za razširitev ribogojstev v srednji in vzhodni
Sloveniji. Omenil je še, da so nekatere ribe bolj poznane, vendar pravih
tradicionalnih vrst nimamo.
Intervjuvanec i2 je omenil, da je ovira omejen morski prostor in da
so večje možnosti za razvoj akvakulture. Po njegovem mnenju se največ
ribiških izdelkov konzumira na Primorskem in v okolici večjih rek, kjer
se nahajajo sladkovodna ribogojstva. Ribolov se največ izvaja na morju;
največji ribogojec je ribogojstvo Goričar. Dodal je še, da kot tradicio-
nalne ribe lahko označimo postrv, krapa ter soško postrv.
Intervjuvanec i 3 je menil, da bi lahko več slovenskega ulova proda-
jali na slovenski trg rib namesto na ribjo borzo v Italijo. Slovenski ulov
prodajajo le v veletrgovini E. Leclerc in v lokalni ponudbi obalnih mest,
vse ostalo prodajo v Italiji. Glede potrošnje ribiških izdelkov je omenil,
da je ta boljša na Obali, na celini je potrošnja manjša. Gospodarski ribo-
lov se izvaja le na Obali, sladkovodnega gospodarskega ribolova namreč
79
