Page 83 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 83
Akvakultura in ribogojstvo v Sloveniji 5.9
da so divje ribe boljše, ker ne poznajo akvakulture in vzrejnih praks.
Omenil je še, da ekološka akvakultura pri nas še ni razširjena. V morju
gojijo klapavice in brancine, v celinskih vodah gojijo večinoma šarenke,
potočne in soške postrvi.
Intervjuvanec i2 je povedal, da tako dejavnost akvakulture kot pov-
praševanje po gojenih organizmih rasteta. Tisti, ki je poznavalec, pozna
razliko med gojeno in ulovljeno ribo. Pravi, da se ne dogaja, da bi po-
trošniki zavrnili ribo, ker je vzgojena. Izpostavil je razvoj sladkovodne
akvakulture in marikulture, v okviru katere se goji školjke. Za ekološko
akvakulturo še ni dovolj zanimanja, ker je za slovenske ribogojce še ve-
dno predraga. Dodal je še, da se v celinskih vodah največ goji postrvi,
na morju prevladuje gojenje klapavic.
Intervjuvanec i3 je omenil, da morsko ribogojstvo stagnira, medtem
ko se gojenje školjk povečuje, kajti slovenski školjkarji bi lahko prodali
še več, kot trenutno proizvedejo. Gojenje brancinov je še vedno drago,
zato je cena izdelkov višja, močna je konkurenca uvoženih gojenih rib.
Navedel je, da dvomi, da bi večina potrošnikov ugotovila razliko med
gojeno in ulovljeno ribo. Dodal je še, da se izmed morskih rib največ
goji brancine, od sladkovodnih vrst prevladuje šarenka in v školjkarstvu
klapavice.
Intervjuvanec i 4 je dejal, da akvakultura večinoma stagnira in je
morda le občasno v manjšem porastu. Meni, da je potrebno dobro po-
znavanje rib, da lahko potrošnik razlikuje med gojenimi in ulovljenimi
ribami, pomembna je tudi kupna moč potrošnika, ki pogojuje, ali si
lahko potrošnik privošči divjo ribo. Dodal je, da je divja riba zagotovo
bolj cenjena kot gojena. Povedal je tudi, da se zagotovo izvaja več slad-
kovodnega kot morskega ribogojstva. Meni, da je večina sladkovodnih
ribogojnic usmerjenih v repopulacijo ribjih staležev v celinskih vodah,
manjši del je namenjen za prodajo potrošnikom. Po njegovem mnenju
se v Sloveniji največ goji šarenke in krape, v morskih ribogojnicah pa
brancine.
Intervjuvanec i5 meni, da akvakultura ni v večjem porastu in da ve-
činoma stagnira. Ministrstvo s sredstvi iz ribiškega sklada precej spod-
buja ribogojsko dejavnost, in sicer posodobitev obratov ter povečanje
proizvodnje. Meni, da ni dovolj ukrepov, ki bi mlade spodbujali k izva-
janju ribogojstva. Izpostavil je tudi, da so z raziskavami ugotovili, da so
nekatere ribe iz ribogojnic boljše kot iz morja. Omenil je, da potrošniki
razlike med gojenimi in ulovljenimi ribami verjetno ne morejo zaznati.
V Sloveniji je najbolj razširjen sistem pretočnih ribogojnic, ki stojijo ob
83
da so divje ribe boljše, ker ne poznajo akvakulture in vzrejnih praks.
Omenil je še, da ekološka akvakultura pri nas še ni razširjena. V morju
gojijo klapavice in brancine, v celinskih vodah gojijo večinoma šarenke,
potočne in soške postrvi.
Intervjuvanec i2 je povedal, da tako dejavnost akvakulture kot pov-
praševanje po gojenih organizmih rasteta. Tisti, ki je poznavalec, pozna
razliko med gojeno in ulovljeno ribo. Pravi, da se ne dogaja, da bi po-
trošniki zavrnili ribo, ker je vzgojena. Izpostavil je razvoj sladkovodne
akvakulture in marikulture, v okviru katere se goji školjke. Za ekološko
akvakulturo še ni dovolj zanimanja, ker je za slovenske ribogojce še ve-
dno predraga. Dodal je še, da se v celinskih vodah največ goji postrvi,
na morju prevladuje gojenje klapavic.
Intervjuvanec i3 je omenil, da morsko ribogojstvo stagnira, medtem
ko se gojenje školjk povečuje, kajti slovenski školjkarji bi lahko prodali
še več, kot trenutno proizvedejo. Gojenje brancinov je še vedno drago,
zato je cena izdelkov višja, močna je konkurenca uvoženih gojenih rib.
Navedel je, da dvomi, da bi večina potrošnikov ugotovila razliko med
gojeno in ulovljeno ribo. Dodal je še, da se izmed morskih rib največ
goji brancine, od sladkovodnih vrst prevladuje šarenka in v školjkarstvu
klapavice.
Intervjuvanec i 4 je dejal, da akvakultura večinoma stagnira in je
morda le občasno v manjšem porastu. Meni, da je potrebno dobro po-
znavanje rib, da lahko potrošnik razlikuje med gojenimi in ulovljenimi
ribami, pomembna je tudi kupna moč potrošnika, ki pogojuje, ali si
lahko potrošnik privošči divjo ribo. Dodal je, da je divja riba zagotovo
bolj cenjena kot gojena. Povedal je tudi, da se zagotovo izvaja več slad-
kovodnega kot morskega ribogojstva. Meni, da je večina sladkovodnih
ribogojnic usmerjenih v repopulacijo ribjih staležev v celinskih vodah,
manjši del je namenjen za prodajo potrošnikom. Po njegovem mnenju
se v Sloveniji največ goji šarenke in krape, v morskih ribogojnicah pa
brancine.
Intervjuvanec i5 meni, da akvakultura ni v večjem porastu in da ve-
činoma stagnira. Ministrstvo s sredstvi iz ribiškega sklada precej spod-
buja ribogojsko dejavnost, in sicer posodobitev obratov ter povečanje
proizvodnje. Meni, da ni dovolj ukrepov, ki bi mlade spodbujali k izva-
janju ribogojstva. Izpostavil je tudi, da so z raziskavami ugotovili, da so
nekatere ribe iz ribogojnic boljše kot iz morja. Omenil je, da potrošniki
razlike med gojenimi in ulovljenimi ribami verjetno ne morejo zaznati.
V Sloveniji je najbolj razširjen sistem pretočnih ribogojnic, ki stojijo ob
83
