Page 80 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 80
5 Analiza odgovorov in ugotovitve raziskave
nimamo. Tradicionalni ribolovni organizem je sardela, ampak je ulov
sardel v zadnjih letih močno upadel.
Intervjuvanec i 4 je navedel, da Slovenci na splošno ne jemo veliko
rib. Potrdil je, da je potrošnja ribolovnih izdelkov zagotovo večja v obal-
nem delu Slovenije in verjetno tudi na Gorenjskem, kjer vzrejajo po-
strvi, ter na Štajerskem, kjer vzrejajo krape. Navedel je še, da bi bili
lahko ribiški izdelki bolj razširjeni, prav tako bi bilo lahko večje poznava-
nje morskih in sladkovodnih rib. Omenil je še, da razen strokovnjakov
v ribarnicah v Ljubljani krape težko poznajo, kot tradicionalno ribo je
omenil postrv.
Intervjuvanec i 5 je omenil, da je v Sloveniji sladkovodno ribogoj-
stvo razdeljeno na hladnovodne ribogojnice, ki so bolj v gorenjskem,
notranjskem in dolenjskem delu Slovenije, ter na toplovodne ribogoj-
nice, ki se nahajajo bolj v štajerskem in prekmurskem delu.
Intervjuvanec i6 je povedal, da največ ribiških izdelkov uživajo v za-
hodni in osrednji Sloveniji, kot tradicionalni riboblovni vrsti v morskem
ribolovu je označil sardelo in moškatno hobotnico, za celinsko ribištvo
sta značilna krap in postrv.
Intervjuvanec i7 je dejal, da največ ribiških izdelkov konzumirajo na
Obali in v večjih mestnih središčih. Menil je še, da so ribiški izdelki za-
dostno razširjeni, razen na tistih mrtvih območjih, kjer je o koristnih
lastnostih rib zelo malo zavedanja. Kot tradicionalni ribolovni organi-
zem je omenil gojeno klapavico, ki jo gojijo že več kot trideset let. Zna-
čilna riba je bila sardela, vendar je njen ulov zelo majhen, tradicionalna
vrsta je zagotovo tudi moškatna hobotnica. Pomembne vrste v ulovu so
orade, moli, listi in jadranski lignji.
Intervjuvanec i8 je bil mnenja, da je poraba ribiških izdelkov boljša
na Obali in mogoče v Ljubljani, na drugih območjih je slabša. Geografski
položaj Slovenije je dobro izhodišče za trgovanje z Italijo in s Hrvaško.
Dodal je še, da se kot tradicionalni ribolovni organizem lahko omenijo
sardele, drugih vrst ne moremo šteti za tradicionalne.
Intervjuvanec i9 je menil, da je Slovenija vodnata država in da imamo
dobre pogoje za ribolov in ribogojstvo. Menil je, da obstaja še nekaj
možnosti za dodaten razvoj, ker imamo nekaj tradicije tako v morskem
kot sladkovodnem ribištvu. Za tradicionalne vrste lahko med sladkovo-
dnimi vrstami označimo šarenko in soško postrv.
Intervjuvanec i 10 je pojasnil, da se morski ribolov ne bo mogel več
širiti, saj ga moramo omejevati, da bi dosegli trajnostno izkoriščanje,
medtem ko bi bilo lahko več sladkovodnih ribogojstev, saj je na tem pod-
80
nimamo. Tradicionalni ribolovni organizem je sardela, ampak je ulov
sardel v zadnjih letih močno upadel.
Intervjuvanec i 4 je navedel, da Slovenci na splošno ne jemo veliko
rib. Potrdil je, da je potrošnja ribolovnih izdelkov zagotovo večja v obal-
nem delu Slovenije in verjetno tudi na Gorenjskem, kjer vzrejajo po-
strvi, ter na Štajerskem, kjer vzrejajo krape. Navedel je še, da bi bili
lahko ribiški izdelki bolj razširjeni, prav tako bi bilo lahko večje poznava-
nje morskih in sladkovodnih rib. Omenil je še, da razen strokovnjakov
v ribarnicah v Ljubljani krape težko poznajo, kot tradicionalno ribo je
omenil postrv.
Intervjuvanec i 5 je omenil, da je v Sloveniji sladkovodno ribogoj-
stvo razdeljeno na hladnovodne ribogojnice, ki so bolj v gorenjskem,
notranjskem in dolenjskem delu Slovenije, ter na toplovodne ribogoj-
nice, ki se nahajajo bolj v štajerskem in prekmurskem delu.
Intervjuvanec i6 je povedal, da največ ribiških izdelkov uživajo v za-
hodni in osrednji Sloveniji, kot tradicionalni riboblovni vrsti v morskem
ribolovu je označil sardelo in moškatno hobotnico, za celinsko ribištvo
sta značilna krap in postrv.
Intervjuvanec i7 je dejal, da največ ribiških izdelkov konzumirajo na
Obali in v večjih mestnih središčih. Menil je še, da so ribiški izdelki za-
dostno razširjeni, razen na tistih mrtvih območjih, kjer je o koristnih
lastnostih rib zelo malo zavedanja. Kot tradicionalni ribolovni organi-
zem je omenil gojeno klapavico, ki jo gojijo že več kot trideset let. Zna-
čilna riba je bila sardela, vendar je njen ulov zelo majhen, tradicionalna
vrsta je zagotovo tudi moškatna hobotnica. Pomembne vrste v ulovu so
orade, moli, listi in jadranski lignji.
Intervjuvanec i8 je bil mnenja, da je poraba ribiških izdelkov boljša
na Obali in mogoče v Ljubljani, na drugih območjih je slabša. Geografski
položaj Slovenije je dobro izhodišče za trgovanje z Italijo in s Hrvaško.
Dodal je še, da se kot tradicionalni ribolovni organizem lahko omenijo
sardele, drugih vrst ne moremo šteti za tradicionalne.
Intervjuvanec i9 je menil, da je Slovenija vodnata država in da imamo
dobre pogoje za ribolov in ribogojstvo. Menil je, da obstaja še nekaj
možnosti za dodaten razvoj, ker imamo nekaj tradicije tako v morskem
kot sladkovodnem ribištvu. Za tradicionalne vrste lahko med sladkovo-
dnimi vrstami označimo šarenko in soško postrv.
Intervjuvanec i 10 je pojasnil, da se morski ribolov ne bo mogel več
širiti, saj ga moramo omejevati, da bi dosegli trajnostno izkoriščanje,
medtem ko bi bilo lahko več sladkovodnih ribogojstev, saj je na tem pod-
80
