Page 85 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 85
Akvakultura in ribogojstvo v Sloveniji 5.9
Intervjuvanec i 8 je povedal, da se gojenje školjk povečuje. Gojenje
morskih rib stagnira, edino podjetje Fonda se ukvarja z ribogojstvom.
Omenil je, da pogoji za gojenje rib v slovenskem morju niso najugo-
dnejši zaradi plitkosti morja. Sladkovodno gojenje rib je razvitejše od
morskega. Menil je, da potrošnik ne bi prepoznal razlik med gojeno in
ulovljeno ribo; večina potrošnikov sicer bolj ceni ulovljeno. Omenil je,
da če se držijo dobrih praks v ribogojstvu, potem je tako pridelana riba
zelo kvalitetna, nasprotno je nizke kakovosti riba, ki je bila ulovljena
ali vzrejena v onesnaženem vodnem okolju. Dodal je, da so gojene ribe
vseeno privlačnejše za potrošnike, ker imajo nižjo ceno, najpogostejše
vrste iz marikulture so brancini, orade in klapavice.
Intervjuvanec i 9 je dejal, da je v akvakulturi še prostor za nadaljnji
razvoj. Potrošnik lahko razlike med gojeno in ulovljeno ribo opazi v ceni,
saj so gojene ribe običajno cenejše od ulovljenih; poznavalci pravijo, da
je razlike možno opaziti tudi v okusu. Večina potrošnikov se s prepo-
znavo, ali gre za gojeno ali ulovljeno ribo, ne ukvarja. Razlike bi mogoče
prepoznali potrošniki na Obali, ki so bolj ozaveščeni. Povedal je še, da
ščuke v ribarnici še ni videl, je pa to zelo cenjena riba. Intervjuvanec je
dejal, da se ribogojstvo krapov in somov še razvija. Ta razvoj je možen
tudi v povezovanju s turizmom, v okviru katerega se izvajata ljubiteljski
ali tekmovalni ribolov na komercialnih ribnikih.
Intervjuvanec i10 je dejal, da dejavnost akvakulture raste. Morsko ri-
bogojstvo v slovenskem morju nima najugodnejših pogojev za gojenje
rib. Pogoji za školjkarstvo so razmeroma ugodni, prav tako je po školj-
kah veliko povpraševanja. Omenil je, da bi malokateri potrošnik zaznal
razlike med gojeno in ulovljeno ribo. Nekatere izmed razlik so: gojene
ribe so predvidoma cenejše kot ulovljene, gojene ribe so vedno iste veli-
kosti, ulovljene so bolj raznolike velikosti, razlika v okusu med gojeno in
ulovljeno ribo je več kot očitna, vendar je nekdo, ki se z ribami prehra-
njuje poredkeje, ne bo opazil. Sladkovodnih ribogojnic je več kot mor-
skih, saj imamo le eno morsko ribogojnico. Največ se v morju goji školjk,
v celinskih vodah postrvi in krapov.
Intervjuvanec i11 vidi možnosti povezovanja med ribiči in školjkarji,
saj ribe pojejo veliko školjk, kar povzroča škodo. Zato bi izvajanje ri-
bolova ob gojiščih klapavic pomagalo tako ribičem kot školjkarjem. Po-
skusi navedenega povezovanja so še v začetnih pogovorih. Dodal je, da
dvomi, da bi kakšen potrošnik razlikoval med ulovljeno in gojeno ribo,
vendar je po njegovem mnenju razlika med obema očitna.
Intervjuvanec i12 je omenil, da težavo vidi v ponudbi vrst v nekaterih
85
Intervjuvanec i 8 je povedal, da se gojenje školjk povečuje. Gojenje
morskih rib stagnira, edino podjetje Fonda se ukvarja z ribogojstvom.
Omenil je, da pogoji za gojenje rib v slovenskem morju niso najugo-
dnejši zaradi plitkosti morja. Sladkovodno gojenje rib je razvitejše od
morskega. Menil je, da potrošnik ne bi prepoznal razlik med gojeno in
ulovljeno ribo; večina potrošnikov sicer bolj ceni ulovljeno. Omenil je,
da če se držijo dobrih praks v ribogojstvu, potem je tako pridelana riba
zelo kvalitetna, nasprotno je nizke kakovosti riba, ki je bila ulovljena
ali vzrejena v onesnaženem vodnem okolju. Dodal je, da so gojene ribe
vseeno privlačnejše za potrošnike, ker imajo nižjo ceno, najpogostejše
vrste iz marikulture so brancini, orade in klapavice.
Intervjuvanec i 9 je dejal, da je v akvakulturi še prostor za nadaljnji
razvoj. Potrošnik lahko razlike med gojeno in ulovljeno ribo opazi v ceni,
saj so gojene ribe običajno cenejše od ulovljenih; poznavalci pravijo, da
je razlike možno opaziti tudi v okusu. Večina potrošnikov se s prepo-
znavo, ali gre za gojeno ali ulovljeno ribo, ne ukvarja. Razlike bi mogoče
prepoznali potrošniki na Obali, ki so bolj ozaveščeni. Povedal je še, da
ščuke v ribarnici še ni videl, je pa to zelo cenjena riba. Intervjuvanec je
dejal, da se ribogojstvo krapov in somov še razvija. Ta razvoj je možen
tudi v povezovanju s turizmom, v okviru katerega se izvajata ljubiteljski
ali tekmovalni ribolov na komercialnih ribnikih.
Intervjuvanec i10 je dejal, da dejavnost akvakulture raste. Morsko ri-
bogojstvo v slovenskem morju nima najugodnejših pogojev za gojenje
rib. Pogoji za školjkarstvo so razmeroma ugodni, prav tako je po školj-
kah veliko povpraševanja. Omenil je, da bi malokateri potrošnik zaznal
razlike med gojeno in ulovljeno ribo. Nekatere izmed razlik so: gojene
ribe so predvidoma cenejše kot ulovljene, gojene ribe so vedno iste veli-
kosti, ulovljene so bolj raznolike velikosti, razlika v okusu med gojeno in
ulovljeno ribo je več kot očitna, vendar je nekdo, ki se z ribami prehra-
njuje poredkeje, ne bo opazil. Sladkovodnih ribogojnic je več kot mor-
skih, saj imamo le eno morsko ribogojnico. Največ se v morju goji školjk,
v celinskih vodah postrvi in krapov.
Intervjuvanec i11 vidi možnosti povezovanja med ribiči in školjkarji,
saj ribe pojejo veliko školjk, kar povzroča škodo. Zato bi izvajanje ri-
bolova ob gojiščih klapavic pomagalo tako ribičem kot školjkarjem. Po-
skusi navedenega povezovanja so še v začetnih pogovorih. Dodal je, da
dvomi, da bi kakšen potrošnik razlikoval med ulovljeno in gojeno ribo,
vendar je po njegovem mnenju razlika med obema očitna.
Intervjuvanec i12 je omenil, da težavo vidi v ponudbi vrst v nekaterih
85
