Page 86 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 86
5 Analiza odgovorov in ugotovitve raziskave
ribogojnicah; če bi proizvode prodajali v trgovskih verigah, bi povečali
dostopnost in ponudbo ter dosegli večji zaslužek in širitev dejavnosti za
pridelovalce v akvakulturi. Potrošniki večino nakupov opravijo v večjih
trgovskih verigah, zato je tam potrebno ponuditi izdelek. Če te pobude
ni, tudi rasti sektorja ne bo.
Intervjuvanec i 13 je menil, da dejavnost raste in da ribogojci vedno
več prodajajo tudi v trgovske verige, povečalo se je tudi povpraševanje
po gojenih organizmih. Podjetja v akvakulturi so se začela razvijati na
podjetniški ravni in zagotovo gre za dejavnost, ki se bo še razvijala. Po-
trošniki na splošno mislijo, da je divja riba kakovostnejša kot gojena.
Po njegovem mnenju največ gojijo postrvi, some in jesetre. Nevarnost
predstavljata gojenje tujerodnih vrst in še posebej pobegi v naravno
okolje.
Intervjuvanec i14 je dejal, da dejavnost raste, kar predvsem velja za
gojenje školjk. V morju primanjkuje prostora za akvakulturo. Intervju-
vanec vidi večje razvojne možnosti v sladkovodnem kot v morskem ri-
bogojstvu.
Intervjuvanec i15 je menil, da dejavnost akvakulture stagnira. Dejal
je, da nam primanjkujejo strokovnjaki s tega področja in da primanj-
kuje ustreznih izobraževalnih programov, ki bi jih ponujale fakultete;
na Biotehniški fakulteti manjka katedra za ribištvo. Menil je, da je ulo-
vljena riba v nekaterih primerih slabša od vzrejene, ni pa pravilo, da so
ulovljene ribe boljše kakovosti. Ribe iz slovenskih ribogojnic so kakovo-
stne in lahko nadomestijo ulovljene ribe. Omenil je, da potrošniki razlik
med gojeno in ulovljeno ribo ne bi znali ločiti. Dodal je še, da v Sloveniji
ni večjih razlik med vzrejenimi in ulovljenimi ribami; če je riba vzrejena
v dobrih pogojih, je lahko enaka kot tista, ki je ulovljena.
5.10 Trženje in predelava ribolovnih organizmov v Sloveniji
Intervjuvance smo spraševali, kaj menijo o predelavi in trženju ribolov-
nih vrst v Sloveniji in ali se z dejavnostjo ukvarja zadostno število pod-
jetij. Prosili smo jih, da naštejejo blagovne znamke ali prepoznavni iz-
delek slovenskega porekla. Zanimalo nas je, ali poznajo izdelke, ki niso
slovenskega porekla, ampak so samo predelani v Sloveniji.
Mnenja intervjuvancev so se pri tem vprašanju razhajala, nekateri
so namreč menili, da so možnosti razvoja za predelavo ulova, drugi so
menili, da tukaj ni več možnosti za razvoj, tretji, da tega področja v Slo-
veniji nimamo razvitega. Pojavlja se velika konkurenca iz tujine, zato se
nekaterih proizvodov preprosto ne izplača predelovati. Večina se stri-
86
ribogojnicah; če bi proizvode prodajali v trgovskih verigah, bi povečali
dostopnost in ponudbo ter dosegli večji zaslužek in širitev dejavnosti za
pridelovalce v akvakulturi. Potrošniki večino nakupov opravijo v večjih
trgovskih verigah, zato je tam potrebno ponuditi izdelek. Če te pobude
ni, tudi rasti sektorja ne bo.
Intervjuvanec i 13 je menil, da dejavnost raste in da ribogojci vedno
več prodajajo tudi v trgovske verige, povečalo se je tudi povpraševanje
po gojenih organizmih. Podjetja v akvakulturi so se začela razvijati na
podjetniški ravni in zagotovo gre za dejavnost, ki se bo še razvijala. Po-
trošniki na splošno mislijo, da je divja riba kakovostnejša kot gojena.
Po njegovem mnenju največ gojijo postrvi, some in jesetre. Nevarnost
predstavljata gojenje tujerodnih vrst in še posebej pobegi v naravno
okolje.
Intervjuvanec i14 je dejal, da dejavnost raste, kar predvsem velja za
gojenje školjk. V morju primanjkuje prostora za akvakulturo. Intervju-
vanec vidi večje razvojne možnosti v sladkovodnem kot v morskem ri-
bogojstvu.
Intervjuvanec i15 je menil, da dejavnost akvakulture stagnira. Dejal
je, da nam primanjkujejo strokovnjaki s tega področja in da primanj-
kuje ustreznih izobraževalnih programov, ki bi jih ponujale fakultete;
na Biotehniški fakulteti manjka katedra za ribištvo. Menil je, da je ulo-
vljena riba v nekaterih primerih slabša od vzrejene, ni pa pravilo, da so
ulovljene ribe boljše kakovosti. Ribe iz slovenskih ribogojnic so kakovo-
stne in lahko nadomestijo ulovljene ribe. Omenil je, da potrošniki razlik
med gojeno in ulovljeno ribo ne bi znali ločiti. Dodal je še, da v Sloveniji
ni večjih razlik med vzrejenimi in ulovljenimi ribami; če je riba vzrejena
v dobrih pogojih, je lahko enaka kot tista, ki je ulovljena.
5.10 Trženje in predelava ribolovnih organizmov v Sloveniji
Intervjuvance smo spraševali, kaj menijo o predelavi in trženju ribolov-
nih vrst v Sloveniji in ali se z dejavnostjo ukvarja zadostno število pod-
jetij. Prosili smo jih, da naštejejo blagovne znamke ali prepoznavni iz-
delek slovenskega porekla. Zanimalo nas je, ali poznajo izdelke, ki niso
slovenskega porekla, ampak so samo predelani v Sloveniji.
Mnenja intervjuvancev so se pri tem vprašanju razhajala, nekateri
so namreč menili, da so možnosti razvoja za predelavo ulova, drugi so
menili, da tukaj ni več možnosti za razvoj, tretji, da tega področja v Slo-
veniji nimamo razvitega. Pojavlja se velika konkurenca iz tujine, zato se
nekaterih proizvodov preprosto ne izplača predelovati. Večina se stri-
86
