Page 104 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 104
7 Sklep
lojemalcev v zvezi s tem opozarjajo predvsem na kadrovsko podhranje-
nost pristojnih nadzornih organov (Inšpektorata r s za delo). Pri na-
potitvi v tujino se delodajalci in delavci srečujejo z različnimi praksami
nadzora – tudi znotraj iste države, kar povzroča zmedo. Razlike med
državami so velike tudi glede verjetnosti in rigoroznosti nadzora. V ne-
katerih državah inšpekcijske nadzore izvajajo v koordiniranih akcijah
več pristojnih inšpekcijskih služb, v drugih pa je nadzor prej izjema kot
pravilo. Za Slovenijo zaenkrat velja, da je meddržavno sodelovanje ome-
jeno na reševanje individualnih primerov. Prakse ustaljenega in usklaje-
nega meddržavnega inšpekcijskega nadzora, kot jo poznajo v nekaterih
drugi državah eu, pri nas še ni.
Čeprav se v raziskavi nismo osredotočali na kršitve pravic napotenih
delavcev, smo tudi na tem področju prišli do pomembnih ugotovitev,
ki pritrjujejo opozorilom številnih študij o eklatantnih zlorabah zako-
nodaje z namenom izkoriščanja delavcev. Naj izpostavimo nekaj naj-
pogostejših, ki so jih navajali naši intervjuvanci. Mednje sodi ustana-
vljanje podjetij z izključnim namenom napotovanja delavcev iz tujih
držav (predvsem držav bivše Jugoslavije) neposredno v države članice
e u (pri čemer ne gre za ustanavljanje agencij za zagotavljanje delav-
cev drugim uporabnikom) ter nato izkoriščanjem delavcev. Slednje se
udejanja v obliki prenizkega plačila za delo (s pomočjo »kreativnega ra-
čunovodstva«), ekscesnega števila opravljenih nadur, neizplačila nadur,
zadrževanja bančnih kartic delavcev in vračila dela izplačane plače nazaj
v žepe delodajalcev, neplačevanja prispevkov za socialna zavarovanja in
še skozi vrsto drugih podobnih zlorab.
Razkorak med zakonodajo in prakso pri napotovanju pa ni lasten
zgolj Sloveniji, pač pa je značilen za vse države članice e u, na kar so
opozarjale številne nacionalne in mednarodne študije in kar je bil na-
vsezadnje tudi razlog za spremembe evropske Direktive 96/71/e s o na-
potovanju. Določbe Direktive 2018/957 o napotitvi delavcev so bile v
slovensko zakonodajo implementirane z uveljavitvijo novele zm is-a
dne 4. 8. 2021. Nova ureditev uvaja časovno omejitev napotitve na naj-
več 12 mesecev ter koncept dolgoročne napotitve, kadar se 12-mesečna
napotitev izjemoma podaljša na 18 mesecev. Napotitev, ki je daljša od
12 mesecev, je načeloma opredeljena kot dolgotrajna napotitev in kot
taka zahteva obsežnejšo uporabo delovne zakonodaje države članice
kot v primeru napotitve, ki traja do 12 mesecev. S prenosom Direktive
2018/957 se tudi zagotavlja načelo uporabe enakih pravil glede plačila
za opravljeno delo napotenih delavcev, kot to velja za lokalne delavce v
104
lojemalcev v zvezi s tem opozarjajo predvsem na kadrovsko podhranje-
nost pristojnih nadzornih organov (Inšpektorata r s za delo). Pri na-
potitvi v tujino se delodajalci in delavci srečujejo z različnimi praksami
nadzora – tudi znotraj iste države, kar povzroča zmedo. Razlike med
državami so velike tudi glede verjetnosti in rigoroznosti nadzora. V ne-
katerih državah inšpekcijske nadzore izvajajo v koordiniranih akcijah
več pristojnih inšpekcijskih služb, v drugih pa je nadzor prej izjema kot
pravilo. Za Slovenijo zaenkrat velja, da je meddržavno sodelovanje ome-
jeno na reševanje individualnih primerov. Prakse ustaljenega in usklaje-
nega meddržavnega inšpekcijskega nadzora, kot jo poznajo v nekaterih
drugi državah eu, pri nas še ni.
Čeprav se v raziskavi nismo osredotočali na kršitve pravic napotenih
delavcev, smo tudi na tem področju prišli do pomembnih ugotovitev,
ki pritrjujejo opozorilom številnih študij o eklatantnih zlorabah zako-
nodaje z namenom izkoriščanja delavcev. Naj izpostavimo nekaj naj-
pogostejših, ki so jih navajali naši intervjuvanci. Mednje sodi ustana-
vljanje podjetij z izključnim namenom napotovanja delavcev iz tujih
držav (predvsem držav bivše Jugoslavije) neposredno v države članice
e u (pri čemer ne gre za ustanavljanje agencij za zagotavljanje delav-
cev drugim uporabnikom) ter nato izkoriščanjem delavcev. Slednje se
udejanja v obliki prenizkega plačila za delo (s pomočjo »kreativnega ra-
čunovodstva«), ekscesnega števila opravljenih nadur, neizplačila nadur,
zadrževanja bančnih kartic delavcev in vračila dela izplačane plače nazaj
v žepe delodajalcev, neplačevanja prispevkov za socialna zavarovanja in
še skozi vrsto drugih podobnih zlorab.
Razkorak med zakonodajo in prakso pri napotovanju pa ni lasten
zgolj Sloveniji, pač pa je značilen za vse države članice e u, na kar so
opozarjale številne nacionalne in mednarodne študije in kar je bil na-
vsezadnje tudi razlog za spremembe evropske Direktive 96/71/e s o na-
potovanju. Določbe Direktive 2018/957 o napotitvi delavcev so bile v
slovensko zakonodajo implementirane z uveljavitvijo novele zm is-a
dne 4. 8. 2021. Nova ureditev uvaja časovno omejitev napotitve na naj-
več 12 mesecev ter koncept dolgoročne napotitve, kadar se 12-mesečna
napotitev izjemoma podaljša na 18 mesecev. Napotitev, ki je daljša od
12 mesecev, je načeloma opredeljena kot dolgotrajna napotitev in kot
taka zahteva obsežnejšo uporabo delovne zakonodaje države članice
kot v primeru napotitve, ki traja do 12 mesecev. S prenosom Direktive
2018/957 se tudi zagotavlja načelo uporabe enakih pravil glede plačila
za opravljeno delo napotenih delavcev, kot to velja za lokalne delavce v
104
