Page 103 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 103
Sklep 7
nega obsega delovnih ur. V državah e u se lahko maksimalni tedenski
delovni čas bistveno razlikuje. Npr., v Nemčiji lahko maksimalni teden-
ski delovnik doseže 60 ur, medtem ko je ta v Sloveniji na splošno 48
ur. Včasih delodajalci ponarejajo evidence o delovnem času, da bi bile te
skladne z zakonodajo države gostiteljice.
Delodajalci so poročali tudi o težavah pri identifikaciji organov v cilj-
nih državah napotitve, pristojnih za različne pravnoformalne vidike na-
potovanja. Države so namreč različno upravno-administrativno in no-
tranjestrukturno organizirane, kar pomeni, da so za sicer enake pravne
vsebine, ki jih je treba urejati v zvezi z napotitvami, odgovorne različne
institucije. Institucionalne razlike lahko obstajajo celo znotraj iste dr-
žave. To delodajalcem zelo otežuje spoštovanje vseh pravil in predpisov
o napotitvah.
Očitki Sloveniji, da pri napotovanju v druge države članice prihaja
do socialnega dampinga, z uveljavitvijo novele z m is ne bodo potih-
nili, saj se bodo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še
vedno lahko plačevali od višine bruto plače, kot bi jo delavec prejel za
enako delo v Sloveniji (kar v praksi pogosto pomeni minimalno plačo,
vsekakor pa nižjo od tiste v tujini). Prav tako novela ni prinesla spre-
memb, ki bi lahko preprečile ali vsaj omejile obstoječe prakse zaposlova-
nja delavcev iz držav bivše Jugoslavije v slamnatih podjetjih v Sloveniji z
namenom neposrednega napotovanja delavcev preko Slovenije v druge
države eu. Predstavniki delavcev poročajo, da so prav delavci iz tretjih
držav posebej ranljiva skupina, ki je zaradi pogoja enoletne zaposlitve
popolnoma odvisna od svojih delodajalcev v Sloveniji. Sogovorniki iz
različnih institucij poročajo tudi, da nekateri delodajalci izkoriščajo pri-
pravljenost delavcev, da bi v času napotitve čim več delali in posledično
čim več zaslužili, kakor tudi, da izkoriščajo neobveščenost delavcev o
lastnih pravicah. Dodaten izziv pri uveljavljanju pravic pomeni tudi ne-
poznavanje lokalnega jezika.
Eden od izzivov, s katerim se soočajo pristojne državne institucije,
je možnost zlorabe pridobivanja potrdila a 1 na podlagi člena 13 Uredbe
883/2004. Ta pridobitev potrdila (za podjetja, ki običajno opravljajo delo
v dveh ali več državah članicah) je hitrejša in enostavnejša, izda se za
naslednjih 12 mesecev in velja v vseh državah članicah eu. Nekateri so-
govorniki so v intervjujih izrazili pričakovanje, da bo ta problem rešila
novela zm is-a, kar pa se ni zgodilo.
Pomanjkljiv nadzor nad izvajanjem zakonodaje je prav tako pomem-
ben dejavnik pogostih kršitev v praksi. Predstavniki delodajalcev in de-
103
nega obsega delovnih ur. V državah e u se lahko maksimalni tedenski
delovni čas bistveno razlikuje. Npr., v Nemčiji lahko maksimalni teden-
ski delovnik doseže 60 ur, medtem ko je ta v Sloveniji na splošno 48
ur. Včasih delodajalci ponarejajo evidence o delovnem času, da bi bile te
skladne z zakonodajo države gostiteljice.
Delodajalci so poročali tudi o težavah pri identifikaciji organov v cilj-
nih državah napotitve, pristojnih za različne pravnoformalne vidike na-
potovanja. Države so namreč različno upravno-administrativno in no-
tranjestrukturno organizirane, kar pomeni, da so za sicer enake pravne
vsebine, ki jih je treba urejati v zvezi z napotitvami, odgovorne različne
institucije. Institucionalne razlike lahko obstajajo celo znotraj iste dr-
žave. To delodajalcem zelo otežuje spoštovanje vseh pravil in predpisov
o napotitvah.
Očitki Sloveniji, da pri napotovanju v druge države članice prihaja
do socialnega dampinga, z uveljavitvijo novele z m is ne bodo potih-
nili, saj se bodo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še
vedno lahko plačevali od višine bruto plače, kot bi jo delavec prejel za
enako delo v Sloveniji (kar v praksi pogosto pomeni minimalno plačo,
vsekakor pa nižjo od tiste v tujini). Prav tako novela ni prinesla spre-
memb, ki bi lahko preprečile ali vsaj omejile obstoječe prakse zaposlova-
nja delavcev iz držav bivše Jugoslavije v slamnatih podjetjih v Sloveniji z
namenom neposrednega napotovanja delavcev preko Slovenije v druge
države eu. Predstavniki delavcev poročajo, da so prav delavci iz tretjih
držav posebej ranljiva skupina, ki je zaradi pogoja enoletne zaposlitve
popolnoma odvisna od svojih delodajalcev v Sloveniji. Sogovorniki iz
različnih institucij poročajo tudi, da nekateri delodajalci izkoriščajo pri-
pravljenost delavcev, da bi v času napotitve čim več delali in posledično
čim več zaslužili, kakor tudi, da izkoriščajo neobveščenost delavcev o
lastnih pravicah. Dodaten izziv pri uveljavljanju pravic pomeni tudi ne-
poznavanje lokalnega jezika.
Eden od izzivov, s katerim se soočajo pristojne državne institucije,
je možnost zlorabe pridobivanja potrdila a 1 na podlagi člena 13 Uredbe
883/2004. Ta pridobitev potrdila (za podjetja, ki običajno opravljajo delo
v dveh ali več državah članicah) je hitrejša in enostavnejša, izda se za
naslednjih 12 mesecev in velja v vseh državah članicah eu. Nekateri so-
govorniki so v intervjujih izrazili pričakovanje, da bo ta problem rešila
novela zm is-a, kar pa se ni zgodilo.
Pomanjkljiv nadzor nad izvajanjem zakonodaje je prav tako pomem-
ben dejavnik pogostih kršitev v praksi. Predstavniki delodajalcev in de-
103
