Page 105 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 105
Sklep 7
skladu z zakonodajo in s splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami na
ravni države. Novela pa ne prinaša tistih sprememb, ki bi lahko v priho-
dnosti preprečile ali znatno omejile razkorak med zakonodajo in prakso
pri napotovanju delavcev.
Priporočila, ki smo jih pripravili na podlagi ugotovitev naše raziskave,
lahko strnemo v nekaj zaključnih misli. Prvič, na ravni eu naj se inšpek-
cijski nadzori organizirajo in izvedejo kot nadnacionalne inšpekcijske
akcije, v katere naj bodo vključeni pristojni inšpekcijski organi iz obeh
držav (države napotitve in države prejemnice), s hkratnim nadzorom
pri delodajalcu – ponudniku storitev in pri podjetju, ki se mu storitev
zagotavlja. Drugič, veljalo bi razmisliti o poenotenju postopkovnih pra-
vil glede izdaje potrdil a 1 na ravni e u. Nadzor obrazcev a 1 prek q r-
kode se kaže kot dobra praksa, ki bi jo lahko vzpostavili na ravni eu. Za
izzive, ki jih pred delodajalce postavljajo neusklajene nacionalne zako-
nodaje, pa enostavnih rešitev ni. Delitev zakonodajnih pristojnosti med
organe eu in organe države članice je že od začetka evropskih integra-
cijskih procesov zelo občutljiva tema, obravnava katere presega namen
in okvir te monografije.
Na nacionalni ravni bi se bilo smiselno osredotočiti na nadaljnji ra-
zvoj nacionalne spletne strani o napotovanju delavcev v Slovenijo, ki bi
morala vsebovati podrobne informacije o vseh vidikih napotitve (davč-
nih, finančnih, pravnih) ter zagotavljati povezave do relevantne nacio-
nalne zakonodaje. Slednja bi morala biti dostopna tudi v tujih jezikih,
za začetek vsaj v angleščini. Zagotoviti bi bilo treba tudi prevode ko-
lektivnih pogodb, vsaj tistih, ki veljajo za delodajalce v panogah, kjer
je napotovanja v Slovenijo največ. Poleg tega bi bilo treba nacionalno
spletno stran posodobiti z objavo povezav na relevantne spletne strani
o napotovanju v drugih državah. Te so se v zadnjih letih zelo razvile.
Sogovorniki iz pristojnih institucij so veliko pričakovali od novele
z m i s-a, vsak skozi lastne interese in izzive pri napotovanju. Neure-
sničena je ostala želja delodajalcev po odpravi določbe zm is, po kateri
že zaradi minornih kršitev delovne zakonodaje ne morejo pridobiti po-
trdil a 1, pa tudi po poenostavitvi postopkov pri izdaji potrdil a 1 (pred-
vsem kadar gre za nepredvidene spremembe začetka napotitve, trajanja
napotitve ipd.). zm is tudi ni posegel v postopek izdaje potrdil a 1 po
členu 13 Uredbe 883/2004, s čimer bi preprečil zlorabe tega člena, na kar
so opozarjali predstavniki delavcev. Sogovorniki iz državnih institucij
pa so opozarjali na kadrovske težave, s katerimi se soočajo pri izvajanju
zm is in pri nadzoru nad izvajanjem le-tega.
105
skladu z zakonodajo in s splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami na
ravni države. Novela pa ne prinaša tistih sprememb, ki bi lahko v priho-
dnosti preprečile ali znatno omejile razkorak med zakonodajo in prakso
pri napotovanju delavcev.
Priporočila, ki smo jih pripravili na podlagi ugotovitev naše raziskave,
lahko strnemo v nekaj zaključnih misli. Prvič, na ravni eu naj se inšpek-
cijski nadzori organizirajo in izvedejo kot nadnacionalne inšpekcijske
akcije, v katere naj bodo vključeni pristojni inšpekcijski organi iz obeh
držav (države napotitve in države prejemnice), s hkratnim nadzorom
pri delodajalcu – ponudniku storitev in pri podjetju, ki se mu storitev
zagotavlja. Drugič, veljalo bi razmisliti o poenotenju postopkovnih pra-
vil glede izdaje potrdil a 1 na ravni e u. Nadzor obrazcev a 1 prek q r-
kode se kaže kot dobra praksa, ki bi jo lahko vzpostavili na ravni eu. Za
izzive, ki jih pred delodajalce postavljajo neusklajene nacionalne zako-
nodaje, pa enostavnih rešitev ni. Delitev zakonodajnih pristojnosti med
organe eu in organe države članice je že od začetka evropskih integra-
cijskih procesov zelo občutljiva tema, obravnava katere presega namen
in okvir te monografije.
Na nacionalni ravni bi se bilo smiselno osredotočiti na nadaljnji ra-
zvoj nacionalne spletne strani o napotovanju delavcev v Slovenijo, ki bi
morala vsebovati podrobne informacije o vseh vidikih napotitve (davč-
nih, finančnih, pravnih) ter zagotavljati povezave do relevantne nacio-
nalne zakonodaje. Slednja bi morala biti dostopna tudi v tujih jezikih,
za začetek vsaj v angleščini. Zagotoviti bi bilo treba tudi prevode ko-
lektivnih pogodb, vsaj tistih, ki veljajo za delodajalce v panogah, kjer
je napotovanja v Slovenijo največ. Poleg tega bi bilo treba nacionalno
spletno stran posodobiti z objavo povezav na relevantne spletne strani
o napotovanju v drugih državah. Te so se v zadnjih letih zelo razvile.
Sogovorniki iz pristojnih institucij so veliko pričakovali od novele
z m i s-a, vsak skozi lastne interese in izzive pri napotovanju. Neure-
sničena je ostala želja delodajalcev po odpravi določbe zm is, po kateri
že zaradi minornih kršitev delovne zakonodaje ne morejo pridobiti po-
trdil a 1, pa tudi po poenostavitvi postopkov pri izdaji potrdil a 1 (pred-
vsem kadar gre za nepredvidene spremembe začetka napotitve, trajanja
napotitve ipd.). zm is tudi ni posegel v postopek izdaje potrdil a 1 po
členu 13 Uredbe 883/2004, s čimer bi preprečil zlorabe tega člena, na kar
so opozarjali predstavniki delavcev. Sogovorniki iz državnih institucij
pa so opozarjali na kadrovske težave, s katerimi se soočajo pri izvajanju
zm is in pri nadzoru nad izvajanjem le-tega.
105
