Page 102 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 102
7 Sklep
katerih eden vsebuje (evropsko in nacionalno) zakonodajo na področju
socialne varnosti, drugi pa zakonodajo, ki ureja svobodo opravljanja
storitev in vključuje predvsem pravila s področja delovnega prava. Na-
cionalna in evropska zakonodaja v določenih primerih soobstajata (ne-
posredna uporaba uredb e u), v določenih primerih pa se medsebojno
dopolnjujeta (nacionalna zakonodaja razčlenjuje določbe uredb eu; na-
cionalna zakonodaja implementira določbe direktiv eu). Pri tem lahko
pride do paradoksalnih situacij, ko se posamezniku dozdeva, da lahko
vse potrebne informacije o napotovanju pridobi iz nacionalne zakono-
daje (npr. iz z m is), čeprav to ne velja, saj je treba slednjo brati hkrati
z evropsko regulativo, predvsem uredbami. Slednjih namreč zaradi nji-
hove neposredne veljavnosti ni treba prenašati v nacionalni pravni red.
Do paradoksalnih situacij prihaja tudi zato, ker je pravni položaj napote-
nega delavca zaradi pravila o zagotavljanju minimalnih pravic in načela
ugodnejše obravnave (v korist delavca) razpet med zakonodajo države
zaposlitve in zakonodajo države napotitve.
V pričujoči monografiji smo se osredotočili na razkorak med zakono-
dajo in prakso pri napotovanju delavcev v Slovenijo ter iz nje. Pri tem
smo analizirali številčne podatke, pomembne za razumevanje trendov
napotovanja delavcev v Sloveniji in eu, evropska in nacionalna pravila
ter pogoje za napotovanje delavcev v Slovenijo in iz nje ter praktične
izkušnje delodajalcev in njihovih predstavnikov, predstavnikov držav-
nih organov in predstavnikov delavcev v procesu napotovanja. Ugoto-
vili smo, da je veljavna zakonodaja ustrezna, vendar v praksi pri njenem
izvajanju prihaja do pogostih kršitev. Vzrokov za to je več. Prvi je kom-
pleksnost, obširnost ter razpršenost zakonodaje, ki ureja različne vidike
napotovanja. Predvsem pri napotovanju iz Slovenije se delodajalci so-
očajo z izzivom, kje in kako dostopati do zakonodaje in drugih pravil
države napotitve, ki jih morajo spoštovati pri napotovanju delavcev na
delo v to državo. Informacije o pravilih države zaposlitve, pri dostopu do
katerih so težave, zadevajo predvsem plačilo za delo in delovne pogoje.
Poseben izziv so s tega vidika tiste ciljne države napotitve, kjer plačilo
za delo določajo kolektivne pogodbe, dostopne samo v nacionalnem je-
ziku. Nasploh pa se delodajalcem lokalni predpisi zdijo zelo zapleteni
in za njihovo izvajanje pogosto potrebujejo znatno strokovno pomoč
(odvetniške pisarne ali specializirane družbe za svetovanje na področju
napotovanja).
Ena večjih težav, s katero se delodajalci srečujejo pri napotitvi svojih
delavcev, je izpolnjevanje različnih nacionalnih predpisov glede dovolje-
102
katerih eden vsebuje (evropsko in nacionalno) zakonodajo na področju
socialne varnosti, drugi pa zakonodajo, ki ureja svobodo opravljanja
storitev in vključuje predvsem pravila s področja delovnega prava. Na-
cionalna in evropska zakonodaja v določenih primerih soobstajata (ne-
posredna uporaba uredb e u), v določenih primerih pa se medsebojno
dopolnjujeta (nacionalna zakonodaja razčlenjuje določbe uredb eu; na-
cionalna zakonodaja implementira določbe direktiv eu). Pri tem lahko
pride do paradoksalnih situacij, ko se posamezniku dozdeva, da lahko
vse potrebne informacije o napotovanju pridobi iz nacionalne zakono-
daje (npr. iz z m is), čeprav to ne velja, saj je treba slednjo brati hkrati
z evropsko regulativo, predvsem uredbami. Slednjih namreč zaradi nji-
hove neposredne veljavnosti ni treba prenašati v nacionalni pravni red.
Do paradoksalnih situacij prihaja tudi zato, ker je pravni položaj napote-
nega delavca zaradi pravila o zagotavljanju minimalnih pravic in načela
ugodnejše obravnave (v korist delavca) razpet med zakonodajo države
zaposlitve in zakonodajo države napotitve.
V pričujoči monografiji smo se osredotočili na razkorak med zakono-
dajo in prakso pri napotovanju delavcev v Slovenijo ter iz nje. Pri tem
smo analizirali številčne podatke, pomembne za razumevanje trendov
napotovanja delavcev v Sloveniji in eu, evropska in nacionalna pravila
ter pogoje za napotovanje delavcev v Slovenijo in iz nje ter praktične
izkušnje delodajalcev in njihovih predstavnikov, predstavnikov držav-
nih organov in predstavnikov delavcev v procesu napotovanja. Ugoto-
vili smo, da je veljavna zakonodaja ustrezna, vendar v praksi pri njenem
izvajanju prihaja do pogostih kršitev. Vzrokov za to je več. Prvi je kom-
pleksnost, obširnost ter razpršenost zakonodaje, ki ureja različne vidike
napotovanja. Predvsem pri napotovanju iz Slovenije se delodajalci so-
očajo z izzivom, kje in kako dostopati do zakonodaje in drugih pravil
države napotitve, ki jih morajo spoštovati pri napotovanju delavcev na
delo v to državo. Informacije o pravilih države zaposlitve, pri dostopu do
katerih so težave, zadevajo predvsem plačilo za delo in delovne pogoje.
Poseben izziv so s tega vidika tiste ciljne države napotitve, kjer plačilo
za delo določajo kolektivne pogodbe, dostopne samo v nacionalnem je-
ziku. Nasploh pa se delodajalcem lokalni predpisi zdijo zelo zapleteni
in za njihovo izvajanje pogosto potrebujejo znatno strokovno pomoč
(odvetniške pisarne ali specializirane družbe za svetovanje na področju
napotovanja).
Ena večjih težav, s katero se delodajalci srečujejo pri napotitvi svojih
delavcev, je izpolnjevanje različnih nacionalnih predpisov glede dovolje-
102
