Page 14 - Razvijanje sporazumevalne zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo
P. 14
davanja
Umetnik in umetniška izkušnja:
ustvarjanje, poustvarjanje, soustvarjanje
skozi razumevanje plastenja slike
Katja Bednarik Sudec
Samozaposlena v kulturi
V prispevku bodo izpostavljena teoretična izhodišča in vloga, ki jo je imela
umetnica pri vstopanju v pedagoški prostor pri delu z otroki in sodelovanju
s strokovnimi delavci. Predstavljen bo koncept poučevanja z uporabo ume-
tniških praks, ki ga zagovarja Herbert Read, ki pravi, da mora biti umetnost
podlaga za vzgojo. Pri tem ne meri na umetnostno oziroma likovno vzgo-
jo v ožjem smislu, temveč si prizadeva za »integralni« koncept vzgoje, kjer je
estetska vzgoja izenačena z intelektualno. Drug pomemben vidik, ki bo izpo-
stavljen v prispevku, pa je, opazovanje pojavov učenja skozi umetniško de-
javnost, ko otrok/mladostnik spoznava določene vsebine in/ali se skoznje sa-
mo raziskuje/samoudejanja. Hkrati isti proces deluje vzgojno, saj vzpodbuja
socialni moment oziroma otrokova/mladostnikova čustva v odnosu do vse-
bin, načina dela, (samo)udejanja in okolice, obenem pa tudi spodbuja estet-
ske vrednote in v skupinskem ustvarjalnem delu možnosti razvoja empatije
ter medsebojne pomoči in podpore. Umetnica je s pomočjo ustvarjalnega
jezika iskala načine in usmeritve raziskovanja in izražanja otrok, vzpodbujala
njihovo kreativnost in iznajdljivost vzgojiteljic skozi pravljice. Pri tem je del
procesa bil osredotočen na posredovalne procese likovne umetnosti v ga-
lerijskem prostoru in iskanju kreativnih načinov govora o umetnosti. Pravlji-
ce so v nadaljevanju bile izhodišče za nova ustvarjanja in narativno sporočil-
nost vizualnih kreacij, ki jih je umetnica z otroki razvijala skozi raziskovanje in
eksperimentiranje z različnimi likovnimi tehnikami. Kot pravi sama je »moč«
ustvarjalnega jezika, da na točki, ko »ne vem, kako naprej« na široko odpre
vrata.
Ključne besede: vstopanje umetnika v pedagoški prostor, koncept poučevanja
z uporabo umetniških praks, vizualna narativnost
14
Umetnik in umetniška izkušnja:
ustvarjanje, poustvarjanje, soustvarjanje
skozi razumevanje plastenja slike
Katja Bednarik Sudec
Samozaposlena v kulturi
V prispevku bodo izpostavljena teoretična izhodišča in vloga, ki jo je imela
umetnica pri vstopanju v pedagoški prostor pri delu z otroki in sodelovanju
s strokovnimi delavci. Predstavljen bo koncept poučevanja z uporabo ume-
tniških praks, ki ga zagovarja Herbert Read, ki pravi, da mora biti umetnost
podlaga za vzgojo. Pri tem ne meri na umetnostno oziroma likovno vzgo-
jo v ožjem smislu, temveč si prizadeva za »integralni« koncept vzgoje, kjer je
estetska vzgoja izenačena z intelektualno. Drug pomemben vidik, ki bo izpo-
stavljen v prispevku, pa je, opazovanje pojavov učenja skozi umetniško de-
javnost, ko otrok/mladostnik spoznava določene vsebine in/ali se skoznje sa-
mo raziskuje/samoudejanja. Hkrati isti proces deluje vzgojno, saj vzpodbuja
socialni moment oziroma otrokova/mladostnikova čustva v odnosu do vse-
bin, načina dela, (samo)udejanja in okolice, obenem pa tudi spodbuja estet-
ske vrednote in v skupinskem ustvarjalnem delu možnosti razvoja empatije
ter medsebojne pomoči in podpore. Umetnica je s pomočjo ustvarjalnega
jezika iskala načine in usmeritve raziskovanja in izražanja otrok, vzpodbujala
njihovo kreativnost in iznajdljivost vzgojiteljic skozi pravljice. Pri tem je del
procesa bil osredotočen na posredovalne procese likovne umetnosti v ga-
lerijskem prostoru in iskanju kreativnih načinov govora o umetnosti. Pravlji-
ce so v nadaljevanju bile izhodišče za nova ustvarjanja in narativno sporočil-
nost vizualnih kreacij, ki jih je umetnica z otroki razvijala skozi raziskovanje in
eksperimentiranje z različnimi likovnimi tehnikami. Kot pravi sama je »moč«
ustvarjalnega jezika, da na točki, ko »ne vem, kako naprej« na široko odpre
vrata.
Ključne besede: vstopanje umetnika v pedagoški prostor, koncept poučevanja
z uporabo umetniških praks, vizualna narativnost
14
