Page 304 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 304
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
pojavov ob krstu Jugoslavije v Mariboru«. Ustanovitev GM Maribor v letu
1919 je narekovalo sedem desetletij trajajoče prizadevanje za uveljavitev slo-
venskega glasbenega življenja v Mariboru. Pričelo se je v revolucionarnem
letu 1848, ko je med mariborskimi študenti in gimnazijci vzklilo zanimanje
za slovensko pesem. Vrsto nadaljnjih let pa se je udejanjalo s pomočjo glas-
bi naklonjenih Mariborčanov, zaslužnih za oživitev in razvoj slovenske, po-
sebej glasbene kulture v mestu ob Dravi.
Mariborska GM, ustanovljena leta 1919, je nastala v mestu, ki sloven-
ske glasbene in kulturne tradicije ni premoglo v tolikšnem obsegu kot Lju-
bljana. Do leta 1918 v mestu ni bilo javne ljudske šole s slovenskim učnim
jezikom, le na nižji gimnaziji so imeli vzporednice z delnim slovenskim je-
zikom. Nemščina je bila takrat uradni in pogovorni jezik Mariborčanov
(leta 1910 je v Mariboru živelo le 14 % slovensko govorečega prebivalstva).
Kulturno delovanje, posebej profesionalno, je bilo povečini v rokah Nem-
cev, Slovenci pa so delovali le na ljubiteljski ravni in v neugodnih pogo-
jih. Po zlomu avstro-ogrske monarhije so korenite politične, gospodarske
in kulturne spremembe bolj kot Ljubljano predrugačile Maribor. Mesto je
leta 1918 hipoma izgubilo nekdanji cvetoč gospodarski položaj. Izselilo se
je 6000 prebivalcev, predvsem nemški častniki, vojaki, uradniki, sodniki
ter učitelji in profesorji, Maribor pa je naenkrat preplavil val priseljencev,
predvsem s Primorskega. Leta 1921 naj bi jih bilo ob severni meji in okrog
Maribora kar 11.000.1 Spremenjena narodnostna struktura prebivalstva ter
sodelovanje priseljencev z domačini sta tlakovali pot slovenske kulture v
Mariboru, do takrat onemogočene zaradi nemških pritiskov. Z velikim po-
litičnim preobratom in visokim številom priseljenega prebivalstva si je Ma-
ribor tako pridobil moči za vsestranski zagon kulturnega življenja. Družbe-
ne razmere so široke množice kar nagovarjale k sprejemanju in ustvarjanju
kulturnih dobrin. Končno je steklo premagovanje izolacije mesta, kakršno
so mu jo vsiljevale zgodovinske okoliščine. Prizadevanja ustvarjalcev pre-
bujajoče se slovenske kulture v Mariboru so tako potekala ob vrsti pospe-
šujočih okoliščin, kakršnih v Ljubljani ni bilo. Tamkajšnja GM je od svojih
začetkov v osemdesetih letih 19. stoletja delovala brez premora. Njenega iz-
obraževalnega in kulturnega dela vojna ni ustavila. Tako naproti ljubljanski
GM s tradicijo postavljamo mariborsko soimenjakinjo, ki se je z velikimi
hotenji in napori njenih snovalcev izoblikovala v najpomembnejšo glasbe-
no-izobraževalno ter glasbeno-umetniško institucijo v Mariboru med obe-
ma vojnama. Ustanovni občni zbor se je vršil 5. septembra 1919 v sobi raz-
1 Bruno Hartman, Kultura v Mariboru (Maribor: Obzorja, 2001).
302
pojavov ob krstu Jugoslavije v Mariboru«. Ustanovitev GM Maribor v letu
1919 je narekovalo sedem desetletij trajajoče prizadevanje za uveljavitev slo-
venskega glasbenega življenja v Mariboru. Pričelo se je v revolucionarnem
letu 1848, ko je med mariborskimi študenti in gimnazijci vzklilo zanimanje
za slovensko pesem. Vrsto nadaljnjih let pa se je udejanjalo s pomočjo glas-
bi naklonjenih Mariborčanov, zaslužnih za oživitev in razvoj slovenske, po-
sebej glasbene kulture v mestu ob Dravi.
Mariborska GM, ustanovljena leta 1919, je nastala v mestu, ki sloven-
ske glasbene in kulturne tradicije ni premoglo v tolikšnem obsegu kot Lju-
bljana. Do leta 1918 v mestu ni bilo javne ljudske šole s slovenskim učnim
jezikom, le na nižji gimnaziji so imeli vzporednice z delnim slovenskim je-
zikom. Nemščina je bila takrat uradni in pogovorni jezik Mariborčanov
(leta 1910 je v Mariboru živelo le 14 % slovensko govorečega prebivalstva).
Kulturno delovanje, posebej profesionalno, je bilo povečini v rokah Nem-
cev, Slovenci pa so delovali le na ljubiteljski ravni in v neugodnih pogo-
jih. Po zlomu avstro-ogrske monarhije so korenite politične, gospodarske
in kulturne spremembe bolj kot Ljubljano predrugačile Maribor. Mesto je
leta 1918 hipoma izgubilo nekdanji cvetoč gospodarski položaj. Izselilo se
je 6000 prebivalcev, predvsem nemški častniki, vojaki, uradniki, sodniki
ter učitelji in profesorji, Maribor pa je naenkrat preplavil val priseljencev,
predvsem s Primorskega. Leta 1921 naj bi jih bilo ob severni meji in okrog
Maribora kar 11.000.1 Spremenjena narodnostna struktura prebivalstva ter
sodelovanje priseljencev z domačini sta tlakovali pot slovenske kulture v
Mariboru, do takrat onemogočene zaradi nemških pritiskov. Z velikim po-
litičnim preobratom in visokim številom priseljenega prebivalstva si je Ma-
ribor tako pridobil moči za vsestranski zagon kulturnega življenja. Družbe-
ne razmere so široke množice kar nagovarjale k sprejemanju in ustvarjanju
kulturnih dobrin. Končno je steklo premagovanje izolacije mesta, kakršno
so mu jo vsiljevale zgodovinske okoliščine. Prizadevanja ustvarjalcev pre-
bujajoče se slovenske kulture v Mariboru so tako potekala ob vrsti pospe-
šujočih okoliščin, kakršnih v Ljubljani ni bilo. Tamkajšnja GM je od svojih
začetkov v osemdesetih letih 19. stoletja delovala brez premora. Njenega iz-
obraževalnega in kulturnega dela vojna ni ustavila. Tako naproti ljubljanski
GM s tradicijo postavljamo mariborsko soimenjakinjo, ki se je z velikimi
hotenji in napori njenih snovalcev izoblikovala v najpomembnejšo glasbe-
no-izobraževalno ter glasbeno-umetniško institucijo v Mariboru med obe-
ma vojnama. Ustanovni občni zbor se je vršil 5. septembra 1919 v sobi raz-
1 Bruno Hartman, Kultura v Mariboru (Maribor: Obzorja, 2001).
302
