Page 306 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 306
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
hal med 322 (šolsko leto 1919) in skromnih 107 (šolsko leto 1933/34) v najbolj
kritičnem letu delovanja GM. V 22-ih letih je šolo obiskovalo povprečno
200 učencev letno.
Skozi dobri dve desetletji se je v glasbeni šoli GM zvrstilo nad šestdeset
učiteljev. Hitre kadrovske menjave in s tem povezane težave zaposlovanja
ustreznih pedagoških delavcev so bile prisotne posebej prva leta po ustano-
vitvi in so zavirale večji polet glasbene šole GM. V mestu, kjer je pred letom
1918 delovala le glasbena šola nemškega Philharmonischer Verein, namreč
ni bilo glasbenih izobražencev ali posameznikov, ki bi bili usposobljeni po-
učevati v slovenski glasbeni šoli.5 Ob ustanovitvi so bili k sodelovanju pova-
bljeni tujci, predvsem Čehi, katerih delo v glasbeni šoli je, zaradi nesoglasij
med posamezniki, trajalo le kratek čas. Mnogokrat se je učiteljski zbor sko-
raj v celoti spremenil, vodstvo pa je bilo prisiljeno zaposlovati učitelje s po-
manjkljivo izobrazbo. Nezadostna plačila, slabi pogoji in pomanjkanje uči-
teljev za posamezne predmete so stiske samo še poglabljali.
Važen prispevek pri oblikovanju učiteljskega zbora je imela sama glas-
bena šola GM, ki je izobrazila številne učitelje in jih, posebej v drugem de-
setletju obstoja, tudi zaposlovala. Po letu 1930 je namreč ljubljanski konser-
vatorij, kjer so nadaljevali šolanje tudi učenci GM Maribor, izobrazil kar
nekaj študentov s štajerskega področja.6
Na GM Maribor so poučevali izobraženi in uveljavljeni glasbeniki,
vodje raznih ustanov in orkestrov, solistični umetniki, pedagogi, skladate-
lji in kasnejši profesorji na raznih akademijah ter nekatere najvidnejše slo-
venske glasbene osebnosti 20. stoletja.
V začetku mariborske GM so se v njeni glasbeni šoli zaposlili Fran
Topič, glasbenik z mednarodnim ugledom in številnimi izkušnjami,7 pri-
5 Že omenjeno začetno kadrovsko krizo v GM Maribor nam naposled potrjuje še po-
datek iz Izvestja GM v Ljubljani iz leta 1907/08, da je njeno glasbeno šolo obisko-
valo samo 31 učencev iz celotnega štajerskega območja. Izvestje Glasbene Matice v
Ljubljani o 36. društvenem letu 1907/1908 (Ljubljana: Glasbena matica, 1908) [hrani
Slovanska knjižnica].
6 Izvestje Glasbene Matice v Ljubljani ob 37. društvenem letu 1908/09 (Ljubljana: Glas-
bena matica, 1909) [hrani Slovanska knjižnica]; Poročilo o šolskem letu 1929/30 (Lju-
bljana: Državni konservatorij v Ljubljani, 1930) [hrani Slovanska knjižnica], http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHD3V7FR.
7 Sprva je bil učitelj solopetja, violine in klavirja, nato pa je opravljal funkcijo ravna-
telja glasbene šole ter vodil komorno skupino, dekliški zbor, dijaški orkester in po-
učeval teorijo. Fran Topič, po rodu Čeh, je osnovno in srednjo šolo obiskoval v Bo-
sni, študije pa v Pragi. Tam je bil nekaj časa tudi član Češke Filharmonije, koncertni
mojster »Vychodnje českeho divadla«, vodja glasbene šole v Češkem Brodu, usoda pa
304
hal med 322 (šolsko leto 1919) in skromnih 107 (šolsko leto 1933/34) v najbolj
kritičnem letu delovanja GM. V 22-ih letih je šolo obiskovalo povprečno
200 učencev letno.
Skozi dobri dve desetletji se je v glasbeni šoli GM zvrstilo nad šestdeset
učiteljev. Hitre kadrovske menjave in s tem povezane težave zaposlovanja
ustreznih pedagoških delavcev so bile prisotne posebej prva leta po ustano-
vitvi in so zavirale večji polet glasbene šole GM. V mestu, kjer je pred letom
1918 delovala le glasbena šola nemškega Philharmonischer Verein, namreč
ni bilo glasbenih izobražencev ali posameznikov, ki bi bili usposobljeni po-
učevati v slovenski glasbeni šoli.5 Ob ustanovitvi so bili k sodelovanju pova-
bljeni tujci, predvsem Čehi, katerih delo v glasbeni šoli je, zaradi nesoglasij
med posamezniki, trajalo le kratek čas. Mnogokrat se je učiteljski zbor sko-
raj v celoti spremenil, vodstvo pa je bilo prisiljeno zaposlovati učitelje s po-
manjkljivo izobrazbo. Nezadostna plačila, slabi pogoji in pomanjkanje uči-
teljev za posamezne predmete so stiske samo še poglabljali.
Važen prispevek pri oblikovanju učiteljskega zbora je imela sama glas-
bena šola GM, ki je izobrazila številne učitelje in jih, posebej v drugem de-
setletju obstoja, tudi zaposlovala. Po letu 1930 je namreč ljubljanski konser-
vatorij, kjer so nadaljevali šolanje tudi učenci GM Maribor, izobrazil kar
nekaj študentov s štajerskega področja.6
Na GM Maribor so poučevali izobraženi in uveljavljeni glasbeniki,
vodje raznih ustanov in orkestrov, solistični umetniki, pedagogi, skladate-
lji in kasnejši profesorji na raznih akademijah ter nekatere najvidnejše slo-
venske glasbene osebnosti 20. stoletja.
V začetku mariborske GM so se v njeni glasbeni šoli zaposlili Fran
Topič, glasbenik z mednarodnim ugledom in številnimi izkušnjami,7 pri-
5 Že omenjeno začetno kadrovsko krizo v GM Maribor nam naposled potrjuje še po-
datek iz Izvestja GM v Ljubljani iz leta 1907/08, da je njeno glasbeno šolo obisko-
valo samo 31 učencev iz celotnega štajerskega območja. Izvestje Glasbene Matice v
Ljubljani o 36. društvenem letu 1907/1908 (Ljubljana: Glasbena matica, 1908) [hrani
Slovanska knjižnica].
6 Izvestje Glasbene Matice v Ljubljani ob 37. društvenem letu 1908/09 (Ljubljana: Glas-
bena matica, 1909) [hrani Slovanska knjižnica]; Poročilo o šolskem letu 1929/30 (Lju-
bljana: Državni konservatorij v Ljubljani, 1930) [hrani Slovanska knjižnica], http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHD3V7FR.
7 Sprva je bil učitelj solopetja, violine in klavirja, nato pa je opravljal funkcijo ravna-
telja glasbene šole ter vodil komorno skupino, dekliški zbor, dijaški orkester in po-
učeval teorijo. Fran Topič, po rodu Čeh, je osnovno in srednjo šolo obiskoval v Bo-
sni, študije pa v Pragi. Tam je bil nekaj časa tudi član Češke Filharmonije, koncertni
mojster »Vychodnje českeho divadla«, vodja glasbene šole v Češkem Brodu, usoda pa
304
