Page 309 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 309
glasbena matica maribor (1919–1948)
od leta 1936 pa je prevzel posle ravnatelja.20 Eno šolsko leto (1921/22) je bila
na šoli kot učiteljica violine prisotna tudi znana mariborska violinistka Fa-
nika Brandl (Maribor, 18. 7. 1899 – Maribor, 11. 10. 1999).21 Poleg predstavlje-
nih učiteljev jih je na glasbeni šoli poučevalo še petdeset, ki so bili prisotni
v različnih časovnih obdobjih.22
Temelj organizacije pedagoškega dela izobraževalnih ustanov predsta-
vljajo predpisani učni načrti za posamezne predmete. Predvidevamo lah-
ko, da so bili oblikovani po zgledu ljubljanske GM. Ta se je v svojih začetkih
zgledovala po osnutkih načrtov glasbene šole ljubljanskega Philharmoni-
scher Gesellschaft, ki se je v drugi polovici 19. stoletja razvil v eno največjih
in najbolje organiziranih šolskih ustanov na avstrijskem jugu.23 Poudariti
je treba, da so v prvem šolskem letu poučevali večinoma češki učitelji, ki so
svoje metode in učne načrte prinašali od drugod.
Že ob koncu prvega šolskega leta in vsa nadaljnja leta se je jasno kazala
vloga glasbene šole GM v kulturnem, pa tudi koncertnem življenju Maribo-
ra. Sprva zlasti v prirejanju enodnevnih produkcij, ki so kasneje prerasle v
štiridnevne predstavitve šole, kronane s koncertnimi revijami ali izvedba-
mi večjih stvaritev. Uspešnejši učenci glasbene šole so po svojih zmožnostih
sodelovali tudi v zboru ali orkestru GM in tako sestavljali pomemben člen
20 Študiral je na univerzi in konservatoriju v Ljubljani; na Akademiji za glasbo in gle-
dališko umetnost na Dunaju je leta 1930 diplomiral iz kompozicije (Joseph Marx), na
mojstrski šoli glasbene akademije v Pragi je leta 1931 končal študij dirigiranja (Niko-
lai Malko), leta 1932 pa kompozicije (Josef Suk).
21 Violino je študirala na Dunaju (Arnold Rosé) in pri Vaclavu Humlu na Glasbeni
akademiji v Zagrebu. Kot nadarjena umetnica je večkrat nastopila v solističnih vlo-
gah, posebno pa se je uveljavila kot sposobna komorna glasbenica.
22 To so bili: T. Apih (klavir), M. Bajde (rog), Viktor Bajde (violina), N. Balocha (klari-
net), N. Barvituozova (klavir), Filip Bernard (flavta), L. Comelli (violončelo), J. Čer-
mak (violina), Josip Gonza (harmonika), B. Gregora (violina), N. Hainau (klavir), N.
Hann (klavir), J. Hegedušič (violina in klavir), Karel Hladky (klavir, mladinsko pet-
je, ženski dijaški zbor), Olga Hladky Horlak (klavir), Albin Horvat (violina), Mari-
ja Kačerova (klavir), Jožica Kalc (violina), Pavla Kanc (klavir), N. Kubat (violina), E.
Kubiček (klavir in teorija, violončelo), N. Kušar (klavir), H. Mascher (violina), Ci-
ril Mohorko (violina), Anica Murgel (klavir), V. Nerat (otroški pevski tečaj), N. No-
votny (klavir), Franc Potočnik (klarinet in kontrabas), Mara Radova (klavir in so-
lopetje), Rudolf Rakuša (teorija), Inge Reiser (violončelo), E. Ropas (violina), Marija
Rozman (otroški pevski tečaj), Viktor Schweiger (teorija), A. Skringer (kontrabas),
M. Srebre (klavir), Avgusta Šantel (violina), Sonja Škapin (solopetje), N. Špaček (vio-
lina), Vilko Šušteršič (otroški pevski tečaj), Dimitrij Tančević (kontrabas), Lida Ve-
dral (sluhovne vaje), H. Vesely (violončelo), Emil Vitek (trobenta), V. Volovšek (kon-
trabas), Ema Vrabec (klavir) in Minka Zacherl (otroško petje, dekliški zbor).
23 Cvetko Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I (Ljubljana: Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete, 1992), 127–9.
307
od leta 1936 pa je prevzel posle ravnatelja.20 Eno šolsko leto (1921/22) je bila
na šoli kot učiteljica violine prisotna tudi znana mariborska violinistka Fa-
nika Brandl (Maribor, 18. 7. 1899 – Maribor, 11. 10. 1999).21 Poleg predstavlje-
nih učiteljev jih je na glasbeni šoli poučevalo še petdeset, ki so bili prisotni
v različnih časovnih obdobjih.22
Temelj organizacije pedagoškega dela izobraževalnih ustanov predsta-
vljajo predpisani učni načrti za posamezne predmete. Predvidevamo lah-
ko, da so bili oblikovani po zgledu ljubljanske GM. Ta se je v svojih začetkih
zgledovala po osnutkih načrtov glasbene šole ljubljanskega Philharmoni-
scher Gesellschaft, ki se je v drugi polovici 19. stoletja razvil v eno največjih
in najbolje organiziranih šolskih ustanov na avstrijskem jugu.23 Poudariti
je treba, da so v prvem šolskem letu poučevali večinoma češki učitelji, ki so
svoje metode in učne načrte prinašali od drugod.
Že ob koncu prvega šolskega leta in vsa nadaljnja leta se je jasno kazala
vloga glasbene šole GM v kulturnem, pa tudi koncertnem življenju Maribo-
ra. Sprva zlasti v prirejanju enodnevnih produkcij, ki so kasneje prerasle v
štiridnevne predstavitve šole, kronane s koncertnimi revijami ali izvedba-
mi večjih stvaritev. Uspešnejši učenci glasbene šole so po svojih zmožnostih
sodelovali tudi v zboru ali orkestru GM in tako sestavljali pomemben člen
20 Študiral je na univerzi in konservatoriju v Ljubljani; na Akademiji za glasbo in gle-
dališko umetnost na Dunaju je leta 1930 diplomiral iz kompozicije (Joseph Marx), na
mojstrski šoli glasbene akademije v Pragi je leta 1931 končal študij dirigiranja (Niko-
lai Malko), leta 1932 pa kompozicije (Josef Suk).
21 Violino je študirala na Dunaju (Arnold Rosé) in pri Vaclavu Humlu na Glasbeni
akademiji v Zagrebu. Kot nadarjena umetnica je večkrat nastopila v solističnih vlo-
gah, posebno pa se je uveljavila kot sposobna komorna glasbenica.
22 To so bili: T. Apih (klavir), M. Bajde (rog), Viktor Bajde (violina), N. Balocha (klari-
net), N. Barvituozova (klavir), Filip Bernard (flavta), L. Comelli (violončelo), J. Čer-
mak (violina), Josip Gonza (harmonika), B. Gregora (violina), N. Hainau (klavir), N.
Hann (klavir), J. Hegedušič (violina in klavir), Karel Hladky (klavir, mladinsko pet-
je, ženski dijaški zbor), Olga Hladky Horlak (klavir), Albin Horvat (violina), Mari-
ja Kačerova (klavir), Jožica Kalc (violina), Pavla Kanc (klavir), N. Kubat (violina), E.
Kubiček (klavir in teorija, violončelo), N. Kušar (klavir), H. Mascher (violina), Ci-
ril Mohorko (violina), Anica Murgel (klavir), V. Nerat (otroški pevski tečaj), N. No-
votny (klavir), Franc Potočnik (klarinet in kontrabas), Mara Radova (klavir in so-
lopetje), Rudolf Rakuša (teorija), Inge Reiser (violončelo), E. Ropas (violina), Marija
Rozman (otroški pevski tečaj), Viktor Schweiger (teorija), A. Skringer (kontrabas),
M. Srebre (klavir), Avgusta Šantel (violina), Sonja Škapin (solopetje), N. Špaček (vio-
lina), Vilko Šušteršič (otroški pevski tečaj), Dimitrij Tančević (kontrabas), Lida Ve-
dral (sluhovne vaje), H. Vesely (violončelo), Emil Vitek (trobenta), V. Volovšek (kon-
trabas), Ema Vrabec (klavir) in Minka Zacherl (otroško petje, dekliški zbor).
23 Cvetko Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I (Ljubljana: Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete, 1992), 127–9.
307
