Page 307 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 307
glasbena matica maribor (1919–1948)

znan violinist Jan Šlais (Praga, 23. 1. 1893 – Brno, 14. 6. 1975),8 pianistka Ru-
žena Šlais, rojena Deyl, (Nová Páka, Češka republika, 28. 12. 1888 – Brno,
16. 2. 1969), ki se je izobraževala in izpopolnjevala na vrhunskih glasbenih
inštitucijah.9 V ustanovnem šolskem letu in med letoma 1923 in 1927 je na
glasbeni šoli GM poučeval skladatelj, violončelist in pedagog Emerik Be-
ran (Brno, 17. 10. 1868 – Ljubljana 11. 3. 1940),10 prav tako Hinko Druzovič
(Jurski Vrh, 10. 7. 1873 – Maribor, 26. 12. 1959), uveljavljen glasbenik in po-
memben pevski metodik.11 Med letoma 1919 in 1933 je v glasbeni šoli GM
učil violinist in glasbeno-prosvetni delavec Franjo Serajnik.12 Josip Hladek
Bohinjski (Mokrice, 4. 2. 1879 – Maribor, 7. 2. 1940) je prišel v Maribor leta
1925. Na glasbeni šoli GM je poučeval violino ter vodil dijaški orkester in
mladinski zbor, nato pa prevzel še posle ravnatelja, ki jih je opravljal do leta
1933.13 V GM Maribor je deloval tudi eden vidnejših slovenskih skladateljev

ga je nato peljala v Galicijo in Kijev. Od tam se je vrnil na Češko in bil kasneje pova-
bljen v Trst za ravnatelja GM, nakar se je za nekaj časa ustalil v Mariboru.
8 Violinski pedagog je po končanem študiju na konservatoriju v Pragi (1913) od leta
1919 deloval v Sloveniji, najprej na šoli GM v Mariboru, po izpopolnjevanju pri Ota-
karju Ševčiku v Pragi (1920–21) pa do leta 1946 na konservatoriju oz. Glasbeni aka-
demiji v Ljubljani.
9 Klavirska pedagoginja je obiskovala osnovno in meščansko šolo v rojstnem kraju, v
letih 1902–1908 je študirala klavir pri Josefu Jiráneku na konservatoriju v Pragi, leta
1909 pa se je izpopolnjevala pri prof. Alfred Denisu Cortotu v Parizu. Prirejala je
koncerte v Pragi in drugih čeških mestih. Pred prihodom v GM Maribor je bila pro-
fesorica klavirja na konservatoriju v Kišinevu (1910–1919).
10 Tudi na njegovi študijski poti srečamo pomembno institucijo in zveneče sklada-
teljsko ime. Študij kompozicije je končal leta 1888 pri Leošu Janáčku na konservato-
riju v Brnu in bil tam v letih 1890–1898 korepetitor in violončelist v Operi. Kot peda-
gog, profesor glasbe na učiteljišču (1898–1926), učitelj violončela na šoli GM in vodja
zbora čitalnice v Mariboru je prispeval k dvigu ravni tamkajšnjega glasbenega živ-
ljenja.
11 V ustanovnem letu je poučeval glasbeno teorijo in mladinsko petje, med letoma 1921
in 1927 pa je vodil pevske tečaje za otroke, učiteljski tečaj ter poučeval klavir in violi-
no. V šolskem letu 1935/36 ga zasledimo kot učitelja kontrabasa. Vsestranski glasbe-
ni pedagog in skladatelj je po učiteljišču v Mariboru v letih 1899–1902 študiral orgle
na konservatoriju v Gradcu. Od leta 1904 je bil učitelj glasbe na mariborski gimnazi-
ji in učiteljišču; bil je tudi ravnatelj glasbene šole železničarskega društva Drava. Vo-
dil je zbor Slovanske čitalnice (1909–1914). Posvečal se je glasbenometodičnim vpra-
šanjem in vplival na dvig glasbene vzgoje na Slovenskem.
12 Konservatorijske izobrazbe ni imel, je pa na glasbeni šoli nemškega društva Philhar-
monischer Verein v Mariboru končal šestrazredni violinski tečaj in nastopal soli-
stično na koncertih v Mariboru, Ljubljani, Gradcu in manjših krajih.
13 Bil je tudi vodja pevskega zbora in orkestra GM. Glasbeno se je izobraževal v Ljublja-
ni in na Dunaju pri Franzu Léharju. Pred prihodom v Maribor je bil deset let vojaš-
ki kapelnik v Sarajevu.

305
   302   303   304   305   306   307   308   309   310   311   312