Page 305 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 305
glasbena matica maribor (1919–1948)
puščenega nemškega Filharmoničnega društva, od katerega je GM prevzela
inventar in prostore v tretjem nadstropju poslopja Union.2 Ob tej priložnos-
ti je poročevalec časnika Mariborski delavec zapisal:
Z ustanovitvijo so se uresničile sanje, ki so jih leta in leta sanjali
naši najboljši možje. Ustanovilo se je društvo, čigar namen je vse
stransko gojenje glasbe. Namen bo doseglo s tem, da bo vzdrže
valo glasbeno šolo, orglarsko šolo, društveni orkester. Ustanavljalo
bo glasbene šole, prirejalo glasbene produkcije, izdajalo in zalagalo
dobre slovenske skladbe živečih in umrlih glasbenikov, razpisova
lo nagrade za najboljša domača glasbena dela, pospeševalo, nabi
ralo in izdajalo slovenske narodne pesmi, gmotno podpiralo mlade
glasbenike, snovalo in vzdrževalo vso glasbeno knjižnico obsegajo
čo slovenske skladbe in skladbe skladateljev drugih narodnosti ter
poučne knjige o glasbi. Društvo si je postavilo visoke cilje, odbor pa
je bil sestavljen iz samih navdušenih delavcev. Stopili so v dogovo
re z izbranimi učnimi močmi, ki so dovršile teoretične študije na
najboljših konservatorijih in že dolgo uspešno delujejo na različ
nih glasbenih šolah. Ti nam bodo ustanovili zavod, kjer se bo vse
stransko poučevalo petje in glasba, ustanovili bodo velik orkester,
izvežbali moški in ženski zbor, da bomo visoko povzdignili doma
čo umetnost.3
Izobraževalna dejavnost GM Maribor
Prve prispevke in dohodke je GM vložila v ustanovitev glasbene šole, ki je
pričela z delom 1. oktobra 1919. Mesto ravnatelja je zasedel Fran Topič, po
rodu Čeh, ki je na šoli poučeval violino, klavir in solopetje ter vodil mla-
dinski orkester, ob koncu leta 1922 pa je od Oskarja Deva prevzel še vodstvo
pevskega zbora GM. Zaradi pomanjkanja domačih učnih moči je k sodelo-
vanju povabil predvsem češke strokovnjake (Jan Šlais, Ruža Deylova, Karel
Hladky, O. Horlak). Ob koncu prvega šolskega leta je šola imela 194 učen-
cev in kar 800 podpornih članov.4 Obisk glasbene šole je med vojnama ni-
2 Prim. Anon., »Dnevne novice. 'Glasbena Matica', Maribor«, Mariborski delavec 2, št.
203 (7. september 1919): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZTQGJ-
BO.
3 Anon., »Dnevne novice. 'Glasbena Matica', Maribor«, Mariborski delavec 2, št. 205
(11. september 1919): 2–3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VY9STJDI.
4 Prim. Vlado Golob, »Glasbeno šolstvo v Mariboru od 1919. leta«, v Srednja glasbena
šola Maribor – 10 let v svobodi [brošura] (Maribor: Srednja glasbena šola, 1955), 14.
303
puščenega nemškega Filharmoničnega društva, od katerega je GM prevzela
inventar in prostore v tretjem nadstropju poslopja Union.2 Ob tej priložnos-
ti je poročevalec časnika Mariborski delavec zapisal:
Z ustanovitvijo so se uresničile sanje, ki so jih leta in leta sanjali
naši najboljši možje. Ustanovilo se je društvo, čigar namen je vse
stransko gojenje glasbe. Namen bo doseglo s tem, da bo vzdrže
valo glasbeno šolo, orglarsko šolo, društveni orkester. Ustanavljalo
bo glasbene šole, prirejalo glasbene produkcije, izdajalo in zalagalo
dobre slovenske skladbe živečih in umrlih glasbenikov, razpisova
lo nagrade za najboljša domača glasbena dela, pospeševalo, nabi
ralo in izdajalo slovenske narodne pesmi, gmotno podpiralo mlade
glasbenike, snovalo in vzdrževalo vso glasbeno knjižnico obsegajo
čo slovenske skladbe in skladbe skladateljev drugih narodnosti ter
poučne knjige o glasbi. Društvo si je postavilo visoke cilje, odbor pa
je bil sestavljen iz samih navdušenih delavcev. Stopili so v dogovo
re z izbranimi učnimi močmi, ki so dovršile teoretične študije na
najboljših konservatorijih in že dolgo uspešno delujejo na različ
nih glasbenih šolah. Ti nam bodo ustanovili zavod, kjer se bo vse
stransko poučevalo petje in glasba, ustanovili bodo velik orkester,
izvežbali moški in ženski zbor, da bomo visoko povzdignili doma
čo umetnost.3
Izobraževalna dejavnost GM Maribor
Prve prispevke in dohodke je GM vložila v ustanovitev glasbene šole, ki je
pričela z delom 1. oktobra 1919. Mesto ravnatelja je zasedel Fran Topič, po
rodu Čeh, ki je na šoli poučeval violino, klavir in solopetje ter vodil mla-
dinski orkester, ob koncu leta 1922 pa je od Oskarja Deva prevzel še vodstvo
pevskega zbora GM. Zaradi pomanjkanja domačih učnih moči je k sodelo-
vanju povabil predvsem češke strokovnjake (Jan Šlais, Ruža Deylova, Karel
Hladky, O. Horlak). Ob koncu prvega šolskega leta je šola imela 194 učen-
cev in kar 800 podpornih članov.4 Obisk glasbene šole je med vojnama ni-
2 Prim. Anon., »Dnevne novice. 'Glasbena Matica', Maribor«, Mariborski delavec 2, št.
203 (7. september 1919): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZTQGJ-
BO.
3 Anon., »Dnevne novice. 'Glasbena Matica', Maribor«, Mariborski delavec 2, št. 205
(11. september 1919): 2–3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VY9STJDI.
4 Prim. Vlado Golob, »Glasbeno šolstvo v Mariboru od 1919. leta«, v Srednja glasbena
šola Maribor – 10 let v svobodi [brošura] (Maribor: Srednja glasbena šola, 1955), 14.
303
