Page 12 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
9
»glasbi preprečeval, da bi zaživela«. Seveda je mogoče zaslediti tudi števil-
na nasprotna mnenja, ki na podlagi podrobnejših analiz, Adornovo videnje
t. i. toscaninijevskega interpretativnega modela postavljajo pod vprašaj. 10
Tovrstni ideološki antagonizmi med skladateljevo intenco na eni in su-
bjektivnostjo interpreta na drugi strani so bili posebej aktualni med obema
svetovnima vojnama, ko so se v začetku 30. let poglobile delitve med Tos-
11
caninijevim in Furtwänglerjevim taborom. Nemški dirigentski mag naj bi
v nasprotju s Toscaninijem izhajal iz rubato tradicije in s svojimi interpre-
tacijami Beethovna, Wagnerja, Brucknerja in drugih velikanov obvladoval
najpomembnejša koncertna središča v nemško govorečem prostoru. Brez
dvoma imajo Toscaninijeve, pogosto na Urtextu sloneče interpretacije bolj
mehanske kot izrazno-izpovedne poteze, pa vendar mar ni vsaka, še tako
do podrobnosti vnaprej strukturirana interpretacija edinstvena, saj v večji
ali manjši meri temelji na subjektivnih odločitvah izvajalca? Pri čemer gre
vselej za preplet znanstvenega in umetniškega pristopa h glasbeni materi-
ji oz. samemu interpretativnemu dejanju. Tako pri vprašanjih umetniške-
ga in znanstvenega v glasbi nikakor ne gre za dve absolutni kategoriji. So-
obstoj umetniškega in znanstvenega nasprotno kaže na dve dopolnjujoči se
obličji iste celote. Ne nazadnje se veličina posameznega glasbenega dela in
njegove interpretacije skriva prav v njegovi večplastnosti, ki jo je mogoče v
njenem vselej nepopolnem približku, kot nekakšen redek privid večnega,
na trenutke uzreti v posameznih izvedbah. Šele ta preplet se zdi torej tisti,
ki definira resnično umetnost in jo dela nesmrtno.
***
Tokratno znanstveno monografijo zbirke Studia Musicologica Labacensia
zaznamuje vrsta tematsko raznolikih prispevkov, začenši z uvodnim član-
kom violinista in dolgoletnega predsednika upravnega odbora Dunajskih
filharmonikov Clemensa Hellsberga z naslovom Dunajski filharmoniki:
zgodovina in zasedba. V njem avtor predstavi nekatere mejnike v nadvse
bogati zgodovini orkestra in izkušnje orkestra z nekaterimi izjemnimi
9 Theodor W. Adorno, »Die Meisterschaft des Maestro«, v Musikalische Schriften I-III,
Band 16 (Frankfurt: Suhrkamp, 1982), 66.
10 Med zadnjimi velja omeniti dela Bernarda H. Haggina, Derycka Cooka, Gusta-
va-Hansa Falkeja in drugih. Glej npr.: Gustav-Hans H. Falke, »Warum Adorno To-
scanini nicht verstanden hat«, Musik & Ästhetik 26 (2022): 53–7.
11 Herman Danuser, »Wilhelm Furtwängler versus Arturo Toscanini«, v Musika-
lische Interpretation, Neues Handbuch der Musikwissenschaft, Band 11 (Laaber:
Laaber-Verlag, 1992), 40–3.

12