Page 14 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 14

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
            na slovenskih glasbenih odrih) in na Dunaju delujoče slovenske dirigentke
            Jere Petriček Hrastnik o nadvse uspešni karieri dirigentke Gertrud Herli-
            czka (Dirigentka Gertrud Herliczka), ki je med letoma 1927 in 1939 na ne-
            katerih najpomembnejših glasbenih odrih v Evropi in ZDA dirigirala več
            sto koncertov s profesionalnimi orkestri. Niall O’Loughlin v svojem članku
            (Novejša slovenska glasba in njeni interpreti) predstavi izjemen razvoj inter-
            pretacijskih veščin v Sloveniji, ki ga je mogoče zaznati v zadnjih treh dese-
            tletjih po slovenski osamosvojitvi. Prvi del tokratne publikacije pa zaokroža
            članek Tjaše Ribizel Popič (Raziskovanje muzikološkega diskurza: prelimi-
            narna metaanaliza slovenskih znanstvenih člankov), v katerem avtorica s
            pomočjo metaanalize slovenske muzikološke literature zadnjih dveh dese-
            tletij predstavi pomembne vzorce in premike v fokusu stroke ter osvetljuje
            spreminjajoče se vloge in percepcije skladateljev, izvajalcev ter ansamblov.
                 Monografijo v drugem delu bogatijo prispevki mlajših kolegov: Jako-
            ba Barba (Izbira tempa Mozartovih del – skozi minsko polje zgodovinskih vi-
            rov), ki na izviren način osvetli vzroke za nekatere zmotne predstave o tem-
            pu v Mozartovih delih, Urbana Staniča (Upoštevanje historičnega konteksta
            pri skladanju kadenc za klavirske koncerte W. A. Mozarta), ki v svojem član-
            ku predstavi nekatere zvočne posebnosti in razlike pri interpretaciji Mozar-
            tovih klavirskih koncertov v času nastanka in danes, Pavla Krstića (Anali-
            za ritma kot sredstvo interpretacije v Chopinovi glasbi), ki opiše, kako lahko
            glasbena analiza prispeva k procesu interpretacije, pri čemer se avtor osre-
            dotoča na nekatera Chopinova klavirska dela in Naje Mohorič (Pomen har-
            monsko-oblikovne analize v skladbah Iva Petrića (1931–2018) in Alojza Sre-
            botnjaka (1931–2010) za harfo solo pri oblikovanju interpretacijskih rešitev) o
            možnih povezavah glasbenoanalitičnega in glasbenointerpretativnega pri-
            stopa v Petrićevih in Srebotnjakovih skladbah za solo harfo.
                 Z njimi so v monografiji predstavljeni tudi nekateri najnovejši razisko-
            valni izsledki mlajše generacije doktorandov muzikologije in posameznih
            umetniških smeri, pri čemer se njihove umetniške ugotovitve smiselno do-
            polnjujejo z nekaterimi muzikološkimi raziskavami. Vsekakor lahko zgolj
            povezava obeh polov prispeva k bolj poglobljenemu in celostnemu razume-
            vanju tega vselej izjemno kompleksnega področja glasbene interpretacije.












            14
   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19