Page 13 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 13

glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim
            interpreti, med katerimi posebno pozornost namenja posameznim najpo-
            membnejšim dirigentom polpreteklega in sodobnega obdobja.
                 Sledi prispevek Helmuta Loosa z naslovom Dirigent: pravica in učinek.
            Avtor v njem predstavi nekaj poudarkov iz osrednjega filozofskega dela Eli-
            asa Canettija z naslovom Množica in moč iz leta 1960, v katerem Canetti di-
            rigentovo vlogo oriše kot vlogo absolutnega vodje, tistega, ki ima moč, da
            odloči o »življenju in smrti«.  Članek Hartmuta Kronesa z naslovom Nauk
                                      12
            o izvajanju dunajske šole kot historična izvajalska praksa predstavi, kako si
            je nauk o izvajanju dunajske šole prizadeval za povsem enake cilje kot his-
            torična izvajalska praksa. Tudi na Dunaju delujoča ukrajinska muzikologi-
            nja Lidia Melnyk v svojem prispevku z naslovom Nekoliko drugačna »du-
            najska šola«: Eduard Steuermann in njegovi lvovski učenci osvetli delovanje
            nekaterih učencev »dunajske šole«. V svoji raziskavi se osredotoča na manj
            znane, usode lvovskih pianistov – Jakoba Gimpla, Arturja Hermelina in
            Leopolda Münzerja, treh učencev Schönbergovega pianista Eduarda Ste-
            uermanna. Viktor Velek v svojem članku z naslovom Glasbena interpreta-
            cija – specifike dela z besedilnimi izjavami in drugimi vidiki izpostavi dua-
            lizem med dvema tipoma vrednotenja glasbene izvedbe: pisno refleksijo in
            ocenami gramofonskih posnetkov. Tudi Luba Kijanovska se v svojem pri-
            spevku z naslovom Ukrajinska operna pevka Solomia Krušelnicka v procesu
            umetniške emancipacije poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja posveča pevski
            izvajalski praksi prej omenjene ukrajinske sopranistke. Ta se je v evropsko
            glasbeno zgodovino zapisala zlasti kot interpretka vloge Madame Butter-
            fly v istoimenski operi Giacoma Puccinija. Edinstveno skladateljsko kari-
            ero osvetljuje prispevek odličnih hrvaških raziskovalk Vjere Katalinić in
            Lucije Konfic, ki se v svojem članku z naslovom Vittorio Radeglia in njego-
            va Sérénade aux étoiles na tekmovanju Modern Composers‘ Series osredo-
            točata na skladbo Sérénade aux étoiles (Serenada za zvezde) manj znanega
            skladatelja dalmatinskega rodu Vittoria Radeglie. Ta je leta 1913 zanjo pre-
            jel prvo nagrado na tekmovanju Modern Composers’ Series. Med prispev-
            ke, ki bodo zavoljo nadvse aktualne tematike vzbudili največ zanimanja, pa
            zagotovo sodi članek Wolfganga Marxa z naslovom Umetna inteligenca in
            glasbena interpretacija.
                 Sledita prispevka profesorice Darje Koter o pomembnem interpreta-
            tivnem prispevku dirigenta Lovra von Matačića na slovenskih tleh (Po-
            skus analize vplivov na umetniško interpretacijo dirigenta – Lovro Matačić
            12   Elias Canetti, Masse und Macht: Wesentliche Zusammenhänge zum Verständnis un-
                 seres Zeitalters (Hamburg: Claasen Verlag, 1960), 264.


                                                                               13
   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18