Page 9 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 9

Weiss, Jernej, ur. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim | Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific.
                         Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. https://doi.org/10.26493/978-961-293-425-5.9-14
                         © 2025 Jernej Weiss










                 Glasbena interpretacija:
                 med umetniškim in znanstvenim

                 Jernej Weiss
                 Univerza v Ljubljani | Univerza v Mariboru




            Monografija z naslovom Glasbena interpretacija: med umetniškim in znan-
            stvenim posveča pozornost raznolikostim in specifikam posameznih in-
            terpretativnih praks v povezavi z nekaterimi novejšimi umetniškopou-
            stvarjalnimi in znanstvenoraziskovalnimi spoznanji s področja glasbene
            interpretacije.
                 Iz izjemno raznolike zgodovine historične izvajalske prakse vemo, da
            se je do 19. stoletja izvajala predvsem vsakokratna sodobna glasba in tako
            med glasbenimi zapisi ter zvočnim in izvajalskim kontekstom večinoma ni
            bilo obsežnejših razhajanj. Ta so postala bolj opazna šele v 19. stoletju, s po-
            javom t. i. železnega repertoarja. Ko so opusi nekaterih skladateljev, ki jim
            je že sodobnost pripisala splošno veljavnost, predvsem Beethovna in drugih
            božanstev (Beethoven und andere Götter), če si sposodimo del naslova zad-
            nje monografije Helmuta Loosa,  ostali v glasbenem življenju vseskozi pri-
                                          1
            sotni. Tako so ob spreminjajočih se zvočnih in izvajalskih konvencijah po
            določenem času nujno sledila razhajanja z izvajalskim in zvočnim konteks-
            tom časa njihovega nastanka in zavest o nastalem razkoraku je nujno pri-
            vedla do vprašanj, kako te opuse interpretirati.
                 Razprave o glasbeni interpretaciji so torej postale še posebej aktu-
            alne  ob  ponovnem  oživljanju  tiste  glasbe,  ki  je  zapadla  pozabi.  Vse  bolj
            1    Helmut Loos, E-Musik – Kunstreligion der Moderne. Beethoven und andere Götter
                 (Kassel: Bärenreiter-Verlag, 2017). Glej tudi: Helmut Loos, Resna glasba – moderna
                 umetnostna religija: Beethoven in druga božanstva, prev. Matjaž Barbo (Ljubljana:
                 Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2020).


                                                                                9
   4   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14