Page 300 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Skladateljska društva nekoč in danes | Composers’ Societies Past and Present
ba o njenem razpustu, ki je bila preklicana šele, ko se je bila Glasbena ma-
tica prisiljena odpovedati večini svojega premoženja na račun države. Uve-
ljavljanju načela, da naj bo vse šolstvo, tudi glasbeno, v državnem okviru, je
vodilo do podržavljanja glasbenih šol, ki so dotlej delovala v okviru Glas-
9
bene matice. Zagovarjanje enakega načela je bilo uporabljeno tudi pri do-
ločanju odnosa do Cecilijinega društva, saj naj bi njena orglarska šola preš-
la v okvir Ljubljanske glasbene šole. Verjetno to društvo po vojni sploh ni
10
zaprosilo za obnovo delovanja, saj ga ne najdemo na seznamu odobrenih
11
in razpuščenih društev, ki ga je februarja 1946 sestavilo ministrstvo za not-
ranje zadeve Slovenije. Med novimi društvi na področju glasbene dejav-
nosti najdemo Društvo skladateljev v Sloveniji s pripisoma, da ima sedež v
12
Ljubljani in da je njegovo delovno območje vsa Slovenija. Med razpušče-
nimi pa sta zabeleženi dve glasbeni društvi. Za Glasbeno matico je bilo že
omenjeno, da je bila prvotna prepoved delovanja kasneje preklicana. Pri
Filharmonični družbi pa je dodan pripis, da je bila njena imovina podrža-
vljena in dana v upravo ministrstvu za prosveto. 13

Okoliščine ustanovitve stanovskega združenja skladateljev
V političnem vzdušju leta 1945 so lahko torej pri ustanavljanju stanovske-
ga društva skladateljev sodelovali le tisti umetniki, ki niso prišli navzkriž s
pogledi in interesi vodilnih politikov nove dobe. Nekateri so bili med voj-
no aktivno v partizanskih vrstah, nekateri morda zgolj pasivni simpatizerji
osvobodilnega gibanja ali pa se sploh niso zanimali za politiko. V letu kon-
ca vojne so vodilni glasbeniki zasedli službena mesta na slovenskih držav-
nih kulturnih ustanovah ali v glasbenih šolah, ki so šolsko leto 1945/46 za-
čele že pod državnim okriljem.
Pristaši Osvobodilne fronte med kulturniki so zavezanost spremem-
bam potrdili tudi z izjavo v predvolilni kampanji jeseni 1945. Tri dni pred

9 Aleš Gabrič, »Borba za eksistenco Glasbene matice v letih 1945–1947«, v Ljubezen do
glasbe nas povezuje: oživljanje spomina in nadaljevanje poslanstva Glasbene matice
Ljubljana, ur. Veronika Brvar (Ljubljana: Kulturno društvo Glasbena matica, 2025),
92–103.
10 SI AS 231, š. 3, Dopis Pavleta Šivica (vodje odseka za glasbo Ministrstva za prosveto)
– Ravnateljstvu Ljubljanske glasbene šole, 20. 10. 1945.
11 Tega ne omenja niti raziskava cecilijanskega gibanja na Slovenskem, glej: Aleksan-
dra Gartnar, »Vpliv cecilijanskega gibanja na razvoj slovenskega orglarstva med 1877
in 1941« (magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, 2020), 15–8.
12 SI AS 231, š. 49, 5524/1-46, Odobrena društva in organizacije, 8.
13 SI AS 231, š. 49, 5524/1-46, Razpuščena in neodobrena društva, 3.

300