Page 299 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Kulturnopolitični milje obdobja začetkov delovanja Društva slovenskih skladateljev
do nove oblasti, privilegija pa tako niso bili deležni kulturni ustvarjalci, ki
so se ji kakorkoli zamerili. 5
Kulturnim in stanovskim društvom je ta sprememba precej zožila mož-
nosti delovanja. Nov zakon o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih
je jugoslovanska skupščina sprejela 25. avgusta 1945. V njem so bile določ-
be, ki so oblastnim organom omogočale prepovedati delovanje strankam in
društvom, ki naj bi v sebi nosili fašistične tendence, spodbujali narodno ali
versko sovraštvo ali bi delovali v nasprotju s svojim statutom. Društva, ki so
obstajala že pred 6. aprilom 1941 in želela obnoviti delovanje, so morala zap-
rositi za vnovično dovoljenje za delovanje, vlogo pa so morali podpisati čla-
6
ni vseh organov društva. V praksi je takšna zakonodaja omogočala ministr-
stvu za notranje zadeve, ki je bil pristojen za potrjevanje društvenih pravil,
da nezaželenim osebam ali društvom odkloni pravico do avtonomnega delo-
vanja. Nova oblast je pri kulturnih in stanovskih društvih dovoljevala orga-
niziranje le po enega društva, ki so ga vodili simpatizerji Osvobodilne fronte
Slovenije. To je bilo npr. vidno pri zvezah amaterskih kulturnih društev, saj
je dovoljenje za delovanje dobila le Ljudska prosveta Slovenije, ki je delova-
la na idejnih izhodiščih Osvobodilne fronte, zavrnjena pa je bila zahteva za
obnovitev delovanja Prosvetne zveze, organizacije katoliških kulturnih dru-
štev. Pri likovnih ustvarjalcih je bilo odobreno delovanje Društvu slovenskih
upodabljajočih umetnikov, z združeno akcijo Komunistične partije in poli-
cije pa onemogočen poskus obnovitve predvojnega kluba Neodvisnih. 7
Pri skladateljih, ki pred vojno niso bili formalno organizirani v društva,
do takšnih zapletov ni prišlo, kar pa ne pomeni, da jih ni bilo pri glasbe-
nih društvih. Glasbena matica, najstarejše slovensko glasbeno društvo, ki
je združevala glasbenike vseh vrst, tudi skladatelje, ki je bila ustanovite-
ljica prve slovenske filharmonije, glasbenega šolstva s Konservatorijem za
glasbo, glasbene trgovine, koncertne poslovalnice in Folklornega inštitu-
ta, je bila po sprejetju zakona o društvih iz leta 1945 podvržena hudim pri-
8
tiskom. Čeprav si brez njenega delovanja ne bi mogli zamisliti slovenskega
glasbenega razvoja do leta 1945, je bila decembra 1945 sprva izdana odloč-
5 Aleš Gabrič, »Slovenska agitpropovska kulturna politika: 1945–1952«, Borec: revija
za zgodovino, literaturo in antropologijo 43, št. 7–8–9 (1991): 545–6.
6 »Zakon o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih«, Uradni list Slovenskega
narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije 1/2, št. 36 (19. 9. 1945): Poseb-
na priloga, 301–3.
7 Gabrič, »Leto 1945 in slovenska kultura«, 161–3.
8 Več o tej vlogi glej v: Nataša Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina: lju-
bljanska Glasbena matica do konca druge svetovne vojne (Ljubljana: Založba ZRC,
ZRC SAZU, 2015), 137–257.

299