Page 302 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Skladateljska društva nekoč in danes | Composers’ Societies Past and Present
Ustanavljanje društva je potekalo v ozračju, ki ni bilo naklonjeno av-
tonomnemu delovanju kulturnih ustvarjalcev, zato ga je spremljalo kar ne-
kaj nenavadnih zadev. Prva je bila že ta, da predloga pravil ministrstvu za
notranje zadeve ni poslal v pregled akcijski odbor za ustanovitev društva ali
pa društvo po ustanovnem občnem zboru, temveč da ga je poslalo ministr-
stvo za prosveto Slovenije, torej oblastni organ. Že to nakazuje željo oblas-
ti, da bi imelo dogajanje v glasbenih društvih pod nadzorom. Nenavadno je
bilo tudi, da na ustanovnem občnem zboru sploh ni bila predvidena točka
z obravnavo in sprejetjem pravil društva; ali je kdo to izpostavil pod zad-
njo točko dnevnega reda, slučajnosti, ni znano. Pa še eno podrobnost ve-
lja omeniti, ki malce spreminja oz. dopolnjuje doslej znane začetke društva
slovenskih skladateljev. Njegovo prvo uradno ime je bilo Društvo skladate-
ljev v Sloveniji. Namen društva je bil »družiti in združiti glasbene avtorje«,
prvi predsednik je bil dirigent dr. Danilo Švara, tajnik pa Demetrij Žebre,
18
v dokumentih zapisan tudi kot Demeter. Društvo je imelo sedež v stavbi
Akademije za glasbo, ki je bila dotlej v lasti najstarejšega slovenskega glas-
benega društva Glasbene matice. Do nje je imela nova oblast povsem dru-
gačen odnos, saj jo je dva dni po ustanovitvenem občnem zboru Društva
skladateljev v Sloveniji ukinila in začela s postopkom podržavljenja njene-
ga premoženja, v katerem je bilo skladateljsko društvo ustanovljeno in ime-
lo svoj naslov.
Za usklajevanje želja državne oblasti in glasbene stroke je bil pri mi-
nistrstvu za prosveto Slovenije ustanovljen glasbeni svet. Simptomatičen za
povojni čas ostrega poseganja države na kulturno sceno je že podatek, da
je bil kot prvi vanj imenovan Dušan Pirjevec, tedaj eden glavnih kultur-
nih propagandistov Komunistične partije Slovenije (čeprav je bil v komi-
siji uradno zastopnik propagandne komisije Osvobodilne fronte), za njim
pa še dva člana Društva skladateljev, in sicer profesor na Akademiji za glas-
19
bo Blaž Arnič in dirigent Slovenskega narodnega gledališča Samo Hubad.
Glasbeni svet je vodil Pavel Šivic, vodja odseka za glasbo na ministrstvu za
prosveto, ki pa je bil tudi član Društva skladateljev in je tako lahko uskla-
jeval oboje, državne poglede in stanovske potrebe društva. To je bilo vidno
že na prvi seji glasbenega sveta (za katerega najdemo podatek v arhivu), ki
je bila 11. februarja 1946 na rektoratu Akademije za glasbo. Na dnevni red
je bilo namreč uvrščeno »vprašanje tantijem in društva avtorjev Slovenije«,
torej za skladatelje in za njihovo stanovsko društvo tedaj najbolj aktualna

18 SI AS 231, š. 3, Umetniška društva.
19 SI AS 231, š. 48, 4109–46, Glasbeni svet pri ministrstvu za prosveto.

302