Page 304 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Skladateljska društva nekoč in danes | Composers’ Societies Past and Present
Da je Društvo skladateljev Slovenije delovalo kot podružnica ministr-
stva za prosveto Slovenije, nakazuje tudi dopisovanje z Radiem Beograd. Ta
je 28. maja 1947 zaprosil Društvo skladateljev, naj jim pošlje seznam skladb
slovenskih skladateljev, ki bi jih lahko poslali v Češkoslovaško. Odgovorilo
jim ni Društvo skladateljev samo, temveč je odgovorilo kar slovensko mini-
strstvo za prosveto. Poslali so seznam nekaterih že natisnjenih skladb, do-
dali še nekatere, ki so že bile v tisku, in pripomnili, kaj bi še prišlo v poštev,
a še ni bilo natisnjeno. K seznamu predlaganih del članov Društva sklada-
teljev, ki so bili v Sloveniji, je ministrstvo dodalo še dve deli Marjana Kozi-
ne, tedaj profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu. 25
Kot filiala ministrstva za prosveto je sprva delovalo tudi sestrsko dru-
štvo, Društvo reproduktivnih umetnikov, ustanovljeno leta 1947. Njegov
prvi predsednik je bil Karlo Rupel, Danilo Švara pa je bil odbornik tega
26
društva. O organiziranju tega društva je v Beograd prav tako poročalo
kar ministrstvo za prosveto Slovenije in pristojnemu organu zvezne vla-
de 1. julija 1947 sporočilo: »Ker sprejemanje članstva v to društvo še ni kon-
čano, so v seznamu posebej navedeni že sprejeti člani in oni, ki bi prišli še v
27
poštev.« Poročali so torej o zadevah, ki so po društveni zakonodaji v izrec-
ni pristojnosti društva in s katerimi naj ne bi imela državna oblast ničesar
za opraviti.
Poleg tantiem je stanovsko društvo dobilo pomembno vlogo tudi pri
izbiri kandidatov za najvišje državne nagrade. Stanovska društva so bila
namreč uradni predlagatelj kandidatov za Prešernove nagrade, tako da je
imelo na glasbenem področju Društvo skladateljev v Sloveniji glede najviš-
jih državnih nagrad skorajda monopolno vlogo.
V prvih letih, ko je društvo delovalo pod nadzorom državnega vla-
dnega organa za kulturo, ni bilo posebej aktivno in za seboj ni pustilo ve-
liko sledi. Društvo skladateljev v Sloveniji je imelo svoj prvi redni občni
zbor (verjetno) v maju 1946, a o njem ni kaj dosti znanega. V poročilu odse-
ka za glasbo je Pavel Šivic zapisal zgolj, da društvo »redno posluje«. Sklepa-
mo pa lahko, da jih je tedaj najbolj pritegnilo vprašanje tantiem in ne dolgo
pred tem ustanovljene Koncertne poslovalnice za Slovenijo, ki je pri ureja-
nju problema naletala na težavo, da se je njeno delovanje omejevalo zgolj na
ožjo domovino, na republiko Slovenijo. Njeno delovanje v polnosti ni moglo

25 SI AS 231, š. 3, Dopis ministrstva za prosveto – Radio-Komite Beograd, 28. 7. 1947.
26 SI AS 231, š. 3, Dopis ministrstva za prosveto – Komiteju za kulturi in umetnost pri
vladi FLRJ, 29. 5. 1947.
27 SI AS 231, š. 3, Dopis Ministrstva za prosveto LRS – Komiteju za kulturo in umetnost
FLRJ, 1. 7. 1947.

304