Page 306 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Skladateljska društva nekoč in danes | Composers’ Societies Past and Present
rali začeti izdajati čim prej. Skrbeli naj bi tudi »za načrtno izdajanje notnih
publikacij raznih skladateljskih področij«. Za novega predsednika Društva
skladateljev Slovenije je bil izvoljen Blaž Arnič, Danilo Švara je postal pod-
predsednik, Dragotin Cvetko pa tajnik društva. 30
Časopisna reportaža z občnega zbora je napisana v zelo aktivistično-
-propagandističnem tonu, ki umetnika vidi v vlogi koleščka v izvrševanju
hitrega napredka, ki ga je sprožila državna oblast. Veliko običajnih propa-
gandnih puhlic je zajetih v zadnjem odstavku poročila, v katerem so priza-
devanja društva prezentirana na tak način:
Vključiti hočejo slovenskega skladatelja v celotni progres, približa-
ti ustvarjalno dejavnost resničnosti novega življenja, vnesti nov duh v
našo glasbo in jo povezati z ljudskimi množicami. Te naloge pa bodo
mogle najti svojo uresničitev le s strnjenim sodelovanjem vseh sloven-
skih glasbenih ustvarjalcev in z njihovo polno zavestjo, da bodo pravil-
no zastavljene in rešene prispevale močan delež kulturni izgradnji na-
rodov Jugoslavije. 31
Kulturnopolitično ozračje obdobja, ko je jugoslovanska politika naj-
bolj vroče propagirala posnemanje sovjetskih modelov na vseh področjih
bivanja, niti približno ni bilo ugodno za avtonomno in resnejše delovanje
stanovskih društev. Zato tudi ne preseneča dejstvo, da so zapisane splošne
parole ostale bolj ali manj le črka na papirju, kar je razvidno že iz pogledov
članov Društva skladateljev z začetkov petdesetih let na prehojeno pot, ki
jih je v pregledu društvene zgodovine že omenjala Sonja Kralj Bervar.

Postavljanje na lastne noge
Na krepak zasuk državne kulturnopolitične usmeritve ni bilo treba dolgo
čakati, saj se je Titova Jugoslavija, dotlej najzvestejša posnemovalka Stali-
nove Sovjetske zveze, sredi leta 1948 javno sporekla s tako oboževanim veli-
kim vodjo. Sporu med Stalinom in Titom je dobro leto pozneje sledil še ko-
renit preobrat jugoslovanske kulturne politike, ki je bil zaznaven s prvimi
polemikami o umetniških stvaritvah, ki so zadevale tudi komunistične idej-
ne postavke, z osamosvajanjem revij izpod strogega državnega nadzora in z
javnim objavljanjem kritik, ki so pod drobnogled postavile nesmiselne odlo-
čitve vodilnih ideologov. Umetniška združenja so še vedno izkazovala pod-
poro jugoslovanskim državnim voditeljem in s svojih srečanj ali zborovanj
30 Anon., »Društvo skladateljev Slovenije«, Slovenski poročevalec 8, št. 81 (5. 4. 1947): 5,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0PYOKK3I.
31 Ibid.

306