Page 305 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Kulturnopolitični milje obdobja začetkov delovanja Društva slovenskih skladateljev
zaživeti brez »naslonitve na državno koncertno poslovalnico in pričakuje re-
šitev zadeve s poslovalnico za zaščito avtorjev«. Po Šivicevem mnenju je že
bila sposobna prevzeti svoj del odgovornosti:

Koncertna poslovalnica za Slovenijo je že izdelala osnutek pravil, po ka-
terih bi bila enotno podjetje za celo Slovenijo. Če bi ona v svojem ambi-
jentu Slovenije imela koncesionirano stališče, bi bila v stanu preko svo-
jih poverjeništev posredovati pobiranje tatntijem in tako poenostaviti in
pospešiti autorsko zaščito. 28

Interes stanovskega društva pa je bil to dejavnost raztegniti na celotno
državo.
Več je znanega o 2. občnem zboru Društva skladateljev, ki je potekal
v senci zaostrenih kulturnopolitičnih razmer. Prvo leto po koncu vojne so
komunistični ideologi dopuščali širino, saj so želeli v sodelovanje na kul-
turnem področju pritegniti čim širši krog poklicnih in amaterskih umetni-
kov ter številno občinstvo. V drugi polovici leta 1946 so na plano prišle ten-
dence z zahtevami po krepitvi kulturnega sodelovanja z državami vzhodno
od železne zavese, zlasti s Sovjetsko zvezo, in po sprejemanju načel socia-
lističnega realizma v domačo kulturno ustvarjalnost. Najbolj izrazito je to
prišlo v ospredje novembra in decembra 1946, ko so se v Beogradu zvrstili
kongresi treh organizacij, v katere so bili vključeni tudi slovenski umetniki,
Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije s Sovjetsko zvezo, Zveze knji-
ževnikov Jugoslavije in Vseslovanskega kongresa. Za umetniško ustvarjal-
nost je bil najbolj pomemben kongres književnikov, saj je bilo ravno nji-
hovo društvo še naslednja desetletja kazalec zaostrenosti oz. sproščenosti
odnosov med politiko in umetnostjo. Preobrat v ortodoksno smer z za-
ostritvijo nadzora nad umetniško ustvarjalnostjo je povsem jasno razviden
iz ocene slovenskih književnikov, da se statut Zveze književnikov Jugosla-
vije povsem sklada s smernicami državne politike. 29
Enako harmonijo z državno politiko naj bi skladateljem prinesel 2. re-
dni občni zbor, na katerem so izdelali »program, ki bo v skladu s stremljenji
našega splošnega razvoja«. Želje komunističnih ideologi glede glasbenega
življenja v Sloveniji so v časopisnem poročilu o zboru zabeležene kot najpo-
membnejše naloge stanovskega društva: »Med njimi je najvažnejše vpraša-
nje idejne usmeritve naše ustvarjalne dejavnosti, ki je osnovnega pomena za
progresivni razvoj naše glasbe.« To naj bi dosegli z rednimi mesečnimi stro-
kovnimi sestanki na Akademiji za glasbo in s strokovno revijo, ki bi jo mo-

28 SI AS 231, š. 3, Poročilo odseka za prosveto v min. za prosveto, 8. 6. 1946.
29 Gabrič, »Slovenska agitpropovska kulturna politika«, 548–52.

305