Page 307 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Kulturnopolitični milje obdobja začetkov delovanja Društva slovenskih skladateljev
32
pošiljala pozdravna pisma in podporo državnim oblastem, a so bile tovr-
stne izjave vse bolj frazerske, brez prave vsebine in poudarka.
V Sloveniji je pri izražanju kritične drže vnovič prednjačilo Društvo
slovenskih književnikov, ki je na izrednem občnem zboru 6. oktobra 1950
sprejelo resolucijo, ki je bila dva dni pozneje objavljena v partijskem glasilu
Ljudska pravica. Kritična os resolucije na račun jugoslovanskega centraliz-
ma je razburila vodilne slovenske politike. Člani društva so na zboru pod
vprašaj postavili svojo dotedanjo politiko in spremenili orientacijo društva
iz vloge, ki je bolj spominjala na sindikalno podružnico, v stanovsko orga-
nizacijo. Simbolno je prelom od dotedanje usmeritve društva nakazalo tudi
slovo partijski liniji naklonjenega predsednika društva Miška Kranjca od
predsednikovanja Društvu slovenskih književnikov. 33
Sorodne tendence je bilo možno v začetku petdesetih let zaslediti tudi
pri drugih stanovskih organizacijah umetnikov. Poleg obstoječih društev
so takšno smer ubrala še nova umetniška združenja, 14. maja 1950 ustanov-
34
ljeno Društvo slovenskih filmskih delavcev in 6. novembra 1950 ustanov-
35
ljeno Društvo slovenskih dramskih umetnikov. Za obe vrsti umetnikov
velja, da so bili prej formalno zgolj člani vsejugoslovanskega društva. Spre-
membe v načinu delovanja stanovskih društev so vodile v rahljanje jugoslo-
vanskih centralističnih pogledov in v osamosvajanje od državno dirigirane
kulturne politike. To velja tudi za Društvo skladateljev Slovenije, ki je novo-
sti predstavilo na občnem zboru 25. januarja 1951. Namesto idejnih in poli-
tičnih vprašanj so v ospredje prišla izrazito praktična stanovska vprašanja.
Društvo je zahtevalo večjo vlogo pri poslovanju avtorskopravne posloval-
nice, saj je bila Koncertna poslovalnica ustanovljena kot državna ustanova.
Z najavo začetkov izdaje društvenih publikacij je pokazalo bolj samostojno
držo pri založniški politiki, pa čeprav je bilo pri tisku še vedno odvisno od
Državne založbe Slovenije. Reprezentativni Zbornik slovenskih samospevov,
ki je sicer izšel šele leta 1953, je bil uvod v edicije Društva slovenskih skla-

32 Takšne izjave članov Društva slovenskih skladateljev so navedene v: Leon Stefanija,
»Totalitarnost režima in glasba: iz arhiva Društva slovenskih skladateljev v petdese-
tih letih 20. stoletja«, v Muzikološke razprave: in memoriam Danilo Pokorn, ur. Nata-
ša Cigoj Krstulović, Tomaž Faganel in Metoda Kokole (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC
SAZU, 2004), 135–46.
33 Gabrič, »Slovenska agitpropovska kulturna politika«, 622–4.
34 Bogo Pregelj, »Ustanovni kongres Društva slovenskih filmskih delavcev«, Obzornik
5, št. 8–9 (1950): 398–402; Anon., »Društvo slovenskih filmskih delavcev bo okrepilo
našo kinematografijo«, Ljudska pravica 11, št. 115 (15. 5. 1950): 1–2, http://www.dlib
.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RCZ8JQKC.
35 Gledališki list Drama, Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, št. 4 (1950–1951): 128.

307