Page 211 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 211
zaključek
menijo, na drugi strani. Pri pregledu rekonstrukcij zlahka opazimo, da v bi-
stvu sploh ne prikazujejo načina življenja, temveč osmisljujejo odkrite najdbe.
Če so bile starejše rekonstrukcije omejene na le nekaj dejavnosti, kot je
topo strmenje predse, stiskanje otroka k sebi, obiranje kosti ter izdelovanje
orodja, se v šestdesetih počasi uveljavijo spremembe. Sicer ne moremo zanika-
ti vpliva Knighta na poznejše upodobitve, pri čemer je najmočnejša poveza-
va opazna prav pri divjih ter neromantičnih upodobitvah Z. Buriana. Če je še
dokaj konservativni Burian upodabljal kosmate neandertalce, kjer so ženske
z otroki zakrivale svoja telesa in so moški nosili gorjače ter tvorili jedro slike,
je J. Matterns postavil v ospredje ženske ter moške skril v senco. Poleg tega je
ženskam še uredil frizure, jih celo slekel ter sestavil kompozicijo, pri kateri je
jasno, da upodobljeni med seboj komunicirajo. Prav tako je spremenil Buri-
anovo shemo s tem, da je v ospredje kot dominantne figure postavil ženske
(Moser 1998, 165). Vendar pa še nekaj desetletij kasneje v 75 % odstotkih upo-
dobitev prevladujejo moški (Gamble 1998, xv). Na koncu se postavi vprašanje,
ali je znanost res tako ločena od posvetnih stvari ter drugačna, ali je res pro-
dukt neodvisnih standardov, ki na nek način zagotavljajo resničnost in po-
men. Ali pa je znanost v osnovi zgolj produkt splošne kulture, kot vse drugo,
pri čemer ni nič boljša oziroma slabša od ljudi, ki jo ustvarjajo, kar je nevarno
predvsem, če se misli, da ima poseben status, zmota, ki navadno izhaja iz de-
viantnih samohval samih znanstvenikov. Kaže, da gre za drugo – znanstveni-
ki se ne ukvarjajo zgolj z dejstvi oziroma s predmeti preučevanja – ukvarjajo
se tudi s kolegi, publikacijami in financerji. Tako znanost, kot tudi strokov-
na skupnost nista vzroka za nastanek znanosti, ampak sta njena posledica, in
prav take koalicije so tiste, ki določajo, kaj je res in kaj ne v znanosti.
211
menijo, na drugi strani. Pri pregledu rekonstrukcij zlahka opazimo, da v bi-
stvu sploh ne prikazujejo načina življenja, temveč osmisljujejo odkrite najdbe.
Če so bile starejše rekonstrukcije omejene na le nekaj dejavnosti, kot je
topo strmenje predse, stiskanje otroka k sebi, obiranje kosti ter izdelovanje
orodja, se v šestdesetih počasi uveljavijo spremembe. Sicer ne moremo zanika-
ti vpliva Knighta na poznejše upodobitve, pri čemer je najmočnejša poveza-
va opazna prav pri divjih ter neromantičnih upodobitvah Z. Buriana. Če je še
dokaj konservativni Burian upodabljal kosmate neandertalce, kjer so ženske
z otroki zakrivale svoja telesa in so moški nosili gorjače ter tvorili jedro slike,
je J. Matterns postavil v ospredje ženske ter moške skril v senco. Poleg tega je
ženskam še uredil frizure, jih celo slekel ter sestavil kompozicijo, pri kateri je
jasno, da upodobljeni med seboj komunicirajo. Prav tako je spremenil Buri-
anovo shemo s tem, da je v ospredje kot dominantne figure postavil ženske
(Moser 1998, 165). Vendar pa še nekaj desetletij kasneje v 75 % odstotkih upo-
dobitev prevladujejo moški (Gamble 1998, xv). Na koncu se postavi vprašanje,
ali je znanost res tako ločena od posvetnih stvari ter drugačna, ali je res pro-
dukt neodvisnih standardov, ki na nek način zagotavljajo resničnost in po-
men. Ali pa je znanost v osnovi zgolj produkt splošne kulture, kot vse drugo,
pri čemer ni nič boljša oziroma slabša od ljudi, ki jo ustvarjajo, kar je nevarno
predvsem, če se misli, da ima poseben status, zmota, ki navadno izhaja iz de-
viantnih samohval samih znanstvenikov. Kaže, da gre za drugo – znanstveni-
ki se ne ukvarjajo zgolj z dejstvi oziroma s predmeti preučevanja – ukvarjajo
se tudi s kolegi, publikacijami in financerji. Tako znanost, kot tudi strokov-
na skupnost nista vzroka za nastanek znanosti, ampak sta njena posledica, in
prav take koalicije so tiste, ki določajo, kaj je res in kaj ne v znanosti.
211
