Page 209 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 209
zaključek
no prizadevali, da lasje ne bi bili pojmovani zgolj kot telo pokrivajoče krzno.
Postali so simboli za mnoge stvari ter simbolični zaradi številnih razlogov. Če
zanemarimo vir vizualnega, taktilnega in olefaktornega užitka tako za no-
silce kot za opazovalce, je njihova urejenost v zgodovini dobila mnogoznač-
no označevalno funkcijo. Njihova obsežnost in urejenost na telesu sta posta-
la simbola civiliziranosti, njihove minorne variacije pa so postale značilnosti
rasnih delitev človeštva (Sims 2003, 29–30).
Tako je že v uvodu v svoje klasično delo Purity and Danger Mary Dou-
glas izpostavila, da sta preučevanje primitivnih religij v okviru antropologije
devetnajstega stoletja, ko so Evropejci začeli sistematično preučevati ljudstva
na drugih celinah, zaznamovali predvsem fascinacija z domnevnim konstan-
tnim strahom, v katerem živijo primitivna ljudstva, ter na drugi strani zmeda
v pojmovanju higiene (Douglas 2004, 1). Gre pravzaprav za posledice social-
ne transformacije evropske družbe, ko je prišlo do dveh temeljnih sprememb
– liberalizacije, ki je bila vzročno vezana na ekonomsko spremembo, ki jo je
povzročila industrijska revolucija (oziroma je liberalizacija povzročila indu-
strijsko revolucijo) oziroma transformacije celotnega načina življenja, ko so
se s cestno razsvetljavo, kanalizacijo ter oskrbo z vodo radikalno spremeni-
li standardi urbanega življenja. Evolucionizem, ki je ob koncu devetnajstega
stoletja postal vedno bolj vseobsegajoč miselni okvir, je izhajal prav iz obeh
sprememb – konstanten strah za bitje in preživetje je bil vpet v idejo o stal-
nem boju za preživetje in reprodukcijski uspeh, umazano pa je postalo meta-
fora za časovno oddaljeno in razvojno primitivno stopnjo človeštva. Posledič-
no je prav v okviru vpeljave evolucionističnih konceptov prišlo do oblikovanja
dveh temeljnih značilnosti likovnih upodobitev, ki sta se ohranili do danes.
Gre za model upodobitve boja. Tako boja za preživetje, boja za prevla-
do oziroma kombinacije obojega – lova. Tako se na zgodnjih upodobitvah
ljudje bojujejo proti divjim zverem (navadno medvedom), da bi zaščitili dru-
žino, oziroma se bojujejo s tekmeci, da bi ohranili družino. Seveda igrajo
osrednjo vlogo upodobljeni moški. Ženske in otroci so postavljeni v ozad-
je, upodobitve starcev pa v popolnosti manjkajo. Očitno gre za upodobitev
ekonomskega liberalizma, ko je bil prikazan zgolj aktivni ter prihodnji ak-
tivni del populacije – moški je služil za preživetje družine (lovil oz. se spo-
padal z zvermi in tekmeci), ženska pa je skrbela za vzgojo in dom (ženska z
otroki v ozadju in neaktivna oz. zgolj zgrožena nad dogajanjem, v katerega
je vpleten moški, ter od izhoda katerega je odvisna, ne glede na to, da se vanj
aktivno sploh ne vpleta).
Na drugi strani pa je prav upodobitev doma oziroma bivališča družine
služila za demonstracijo primitivnosti. Izhajajoč iz raziskovalne tradicije, kjer
209
no prizadevali, da lasje ne bi bili pojmovani zgolj kot telo pokrivajoče krzno.
Postali so simboli za mnoge stvari ter simbolični zaradi številnih razlogov. Če
zanemarimo vir vizualnega, taktilnega in olefaktornega užitka tako za no-
silce kot za opazovalce, je njihova urejenost v zgodovini dobila mnogoznač-
no označevalno funkcijo. Njihova obsežnost in urejenost na telesu sta posta-
la simbola civiliziranosti, njihove minorne variacije pa so postale značilnosti
rasnih delitev človeštva (Sims 2003, 29–30).
Tako je že v uvodu v svoje klasično delo Purity and Danger Mary Dou-
glas izpostavila, da sta preučevanje primitivnih religij v okviru antropologije
devetnajstega stoletja, ko so Evropejci začeli sistematično preučevati ljudstva
na drugih celinah, zaznamovali predvsem fascinacija z domnevnim konstan-
tnim strahom, v katerem živijo primitivna ljudstva, ter na drugi strani zmeda
v pojmovanju higiene (Douglas 2004, 1). Gre pravzaprav za posledice social-
ne transformacije evropske družbe, ko je prišlo do dveh temeljnih sprememb
– liberalizacije, ki je bila vzročno vezana na ekonomsko spremembo, ki jo je
povzročila industrijska revolucija (oziroma je liberalizacija povzročila indu-
strijsko revolucijo) oziroma transformacije celotnega načina življenja, ko so
se s cestno razsvetljavo, kanalizacijo ter oskrbo z vodo radikalno spremeni-
li standardi urbanega življenja. Evolucionizem, ki je ob koncu devetnajstega
stoletja postal vedno bolj vseobsegajoč miselni okvir, je izhajal prav iz obeh
sprememb – konstanten strah za bitje in preživetje je bil vpet v idejo o stal-
nem boju za preživetje in reprodukcijski uspeh, umazano pa je postalo meta-
fora za časovno oddaljeno in razvojno primitivno stopnjo človeštva. Posledič-
no je prav v okviru vpeljave evolucionističnih konceptov prišlo do oblikovanja
dveh temeljnih značilnosti likovnih upodobitev, ki sta se ohranili do danes.
Gre za model upodobitve boja. Tako boja za preživetje, boja za prevla-
do oziroma kombinacije obojega – lova. Tako se na zgodnjih upodobitvah
ljudje bojujejo proti divjim zverem (navadno medvedom), da bi zaščitili dru-
žino, oziroma se bojujejo s tekmeci, da bi ohranili družino. Seveda igrajo
osrednjo vlogo upodobljeni moški. Ženske in otroci so postavljeni v ozad-
je, upodobitve starcev pa v popolnosti manjkajo. Očitno gre za upodobitev
ekonomskega liberalizma, ko je bil prikazan zgolj aktivni ter prihodnji ak-
tivni del populacije – moški je služil za preživetje družine (lovil oz. se spo-
padal z zvermi in tekmeci), ženska pa je skrbela za vzgojo in dom (ženska z
otroki v ozadju in neaktivna oz. zgolj zgrožena nad dogajanjem, v katerega
je vpleten moški, ter od izhoda katerega je odvisna, ne glede na to, da se vanj
aktivno sploh ne vpleta).
Na drugi strani pa je prav upodobitev doma oziroma bivališča družine
služila za demonstracijo primitivnosti. Izhajajoč iz raziskovalne tradicije, kjer
209
