Page 107 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 107
Krepitev moči ob reševanju problemov
Preglednica 2 Primer refleksije problema
Za katero iz- Kakšni so vaši Katera razpolo- Katere misli so Katere misli se
kušnjo oz. pro- telesni občutki ženja in čustva
blem gre? med to izku- spremljajo pro- prisotne ob pro- vam porajajo
šnjo (opišite po- blem?
drobno)? blemu? zdaj, ko to pi-
šete?
Zadnje čase sem Razbijanje srca, Jeza, nemoč, »Kako bom vse »Upam, da se
zmogel?« »Za mi to ne bo zgo-
zelo napet za- zategnjenost v razburjenost, vse sem sam/- dilo še kdaj.«
a.«
radi vseh obvez- vratu in rame- skrb.
nosti. nih, hoja sem in
tja, napetost v
želodcu.
Zaradi prepira z »Kaj bodo rekli,
domačimi sem ker sem zamu-
zamudil/-a celo dil/a na sesta-
na pomemben nek?«
sestanek.
Kaj je vaš glavni pomislek ob reševanju tega problema danes?
Katero moč v tem trenutku potrebujete, da ga rešite?
občutek, da težave vztrajajo ves čas. Opisana vaja nam lahko pokaže, da
obstajajo spremembe in razlike v doživljanju problema v različnih situaci-
jah, četudi so te razlike majhne in jih verjetno brez podrobne refleksije ne
bi zaznali.
Koraki reševanja problemov
Pri reševanju problemov nam lahko pomaga zavedanje, da je to proces.
Naše spretnosti (in kompetence) zato zajemajo ocenjevanje potreb oz. situ-
acije ter določitev ciljev in alternativ, ki so na voljo. Pri tem si lahko poma-
gate s spodnjo tehniko in primeri vprašanj (prilagojeno po Šinigoj Batistič,
2007; Mahoney, 2006).
1. Prepoznati in izbrati problem.
– Premislite, ali je vaš problem realen ali gre za izkrivljeno percep-
cijo situacije. Kako vidijo to (ali podobno) situacijo drugi ljudje?
– Če prepoznate več problemov, ki se pojavljajo hkrati, pričnite z re-
ševanjem tistega, ki je najlažji in ključen za vas.
– Poskusite čim jasneje definirati problem in opredelite okoliščine
glede problema, npr. zabeležite, kako dolgo se problem že pojavlja,
kako intenziven je, kako se ob tem počutite itd.
2. Iskanje alternativ oz. rešitev.
105
Preglednica 2 Primer refleksije problema
Za katero iz- Kakšni so vaši Katera razpolo- Katere misli so Katere misli se
kušnjo oz. pro- telesni občutki ženja in čustva
blem gre? med to izku- spremljajo pro- prisotne ob pro- vam porajajo
šnjo (opišite po- blem?
drobno)? blemu? zdaj, ko to pi-
šete?
Zadnje čase sem Razbijanje srca, Jeza, nemoč, »Kako bom vse »Upam, da se
zmogel?« »Za mi to ne bo zgo-
zelo napet za- zategnjenost v razburjenost, vse sem sam/- dilo še kdaj.«
a.«
radi vseh obvez- vratu in rame- skrb.
nosti. nih, hoja sem in
tja, napetost v
želodcu.
Zaradi prepira z »Kaj bodo rekli,
domačimi sem ker sem zamu-
zamudil/-a celo dil/a na sesta-
na pomemben nek?«
sestanek.
Kaj je vaš glavni pomislek ob reševanju tega problema danes?
Katero moč v tem trenutku potrebujete, da ga rešite?
občutek, da težave vztrajajo ves čas. Opisana vaja nam lahko pokaže, da
obstajajo spremembe in razlike v doživljanju problema v različnih situaci-
jah, četudi so te razlike majhne in jih verjetno brez podrobne refleksije ne
bi zaznali.
Koraki reševanja problemov
Pri reševanju problemov nam lahko pomaga zavedanje, da je to proces.
Naše spretnosti (in kompetence) zato zajemajo ocenjevanje potreb oz. situ-
acije ter določitev ciljev in alternativ, ki so na voljo. Pri tem si lahko poma-
gate s spodnjo tehniko in primeri vprašanj (prilagojeno po Šinigoj Batistič,
2007; Mahoney, 2006).
1. Prepoznati in izbrati problem.
– Premislite, ali je vaš problem realen ali gre za izkrivljeno percep-
cijo situacije. Kako vidijo to (ali podobno) situacijo drugi ljudje?
– Če prepoznate več problemov, ki se pojavljajo hkrati, pričnite z re-
ševanjem tistega, ki je najlažji in ključen za vas.
– Poskusite čim jasneje definirati problem in opredelite okoliščine
glede problema, npr. zabeležite, kako dolgo se problem že pojavlja,
kako intenziven je, kako se ob tem počutite itd.
2. Iskanje alternativ oz. rešitev.
105
