Page 103 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 103
Krepitev moči ob reševanju problemov
Vita Poštuvan
Univerza na Primorskem
vita.postuvan@upr.si
Delo psihologa se pogosto osredotoča na reševanje problemov, diagnosti-
ciranje (duševnih) motenj in težav ter postavljanje ciljev intervencij za nji-
hovo reševanje. Večino časa se delo psihologa nanaša na negativne vidike
vsakodnevnega življenja. Pogosto v tem delu spregledamo moči oz. kvalitete
ljudi, predvsem tiste, ki se nanašajo na njihov značaj in vrednote. Nevede se
na ta način tudi pri lastnih refleksijah osredotočamo na pomanjkljivosti in
stvari, s katerimi nismo zadovoljni. Pri svojem delu lahko opazimo, da neka-
tere stvari odlašamo, drugje se z željo po popolnosti ženemo za doseganjem
rezultatov. Redkeje opazimo, da smo pri intervencijah ali v odnosih dobro
uporabili svoje znanje in modrost, trezno presodili situacijo, imeli pogum
za implementacijo naučenega, sledili vrednotam humanosti, pravičnosti ali
celo prepoznali lepoto in smisel v svojem delu. Osebne moči lahko razdelimo
glede na to, ali so osredotočene na inter- oz. intrapersonalne značilnosti, in
glede na njihovo kognitivno oz. čustveno obarvanost. Z njihovim poznava-
njem si lahko bolje pomagamo v skrbi zase in evalvaciji svojega dela.
Izhodišča
Pridi pogledat v naš novi klub, sami težki pacienti vrženi na kup, vsa-
kega muči vsaj ena težava, vsak bo prisegu da njegova je prava . . .
Zmelkoow
Delo psihologa se pogosto osredotoča na reševanje problemov, diagnosti-
ciranje (duševnih) motenj in težav ter postavljanje ciljev intervencij za nji-
hovo reševanje.
Reševanje problemov
Kot problem se navadno opredeli življenjska situacija ali naloga, ki zah-
teva prilagojeno delovanje, rešitev problema pa kot odgovor na problemsko
situacijo, pri čemer so pozitivne posledice kar največje in negativne čim
manjše. Pri tem je ključen proces reševanja problemov, ki ga razumemo
kot proces oblikovanja ali odkrivanja rešitev. Stili reševanja problemov so
različni glede na situacijo, saj se na enostavne probleme odzovemo drugače
kot na kompleksne. Razlika je tudi, ali govorimo o kriznih intervencijah ali
o težavah, ki so dolgoročnejše narave.
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 101–110). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.101-110
Vita Poštuvan
Univerza na Primorskem
vita.postuvan@upr.si
Delo psihologa se pogosto osredotoča na reševanje problemov, diagnosti-
ciranje (duševnih) motenj in težav ter postavljanje ciljev intervencij za nji-
hovo reševanje. Večino časa se delo psihologa nanaša na negativne vidike
vsakodnevnega življenja. Pogosto v tem delu spregledamo moči oz. kvalitete
ljudi, predvsem tiste, ki se nanašajo na njihov značaj in vrednote. Nevede se
na ta način tudi pri lastnih refleksijah osredotočamo na pomanjkljivosti in
stvari, s katerimi nismo zadovoljni. Pri svojem delu lahko opazimo, da neka-
tere stvari odlašamo, drugje se z željo po popolnosti ženemo za doseganjem
rezultatov. Redkeje opazimo, da smo pri intervencijah ali v odnosih dobro
uporabili svoje znanje in modrost, trezno presodili situacijo, imeli pogum
za implementacijo naučenega, sledili vrednotam humanosti, pravičnosti ali
celo prepoznali lepoto in smisel v svojem delu. Osebne moči lahko razdelimo
glede na to, ali so osredotočene na inter- oz. intrapersonalne značilnosti, in
glede na njihovo kognitivno oz. čustveno obarvanost. Z njihovim poznava-
njem si lahko bolje pomagamo v skrbi zase in evalvaciji svojega dela.
Izhodišča
Pridi pogledat v naš novi klub, sami težki pacienti vrženi na kup, vsa-
kega muči vsaj ena težava, vsak bo prisegu da njegova je prava . . .
Zmelkoow
Delo psihologa se pogosto osredotoča na reševanje problemov, diagnosti-
ciranje (duševnih) motenj in težav ter postavljanje ciljev intervencij za nji-
hovo reševanje.
Reševanje problemov
Kot problem se navadno opredeli življenjska situacija ali naloga, ki zah-
teva prilagojeno delovanje, rešitev problema pa kot odgovor na problemsko
situacijo, pri čemer so pozitivne posledice kar največje in negativne čim
manjše. Pri tem je ključen proces reševanja problemov, ki ga razumemo
kot proces oblikovanja ali odkrivanja rešitev. Stili reševanja problemov so
različni glede na situacijo, saj se na enostavne probleme odzovemo drugače
kot na kompleksne. Razlika je tudi, ali govorimo o kriznih intervencijah ali
o težavah, ki so dolgoročnejše narave.
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 101–110). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.101-110
