Page 128 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 128
sta Novak Zabukovec
nih težav. Pogosta je pri pomagalnih poklicih, saj lahko reševanje stisk, is-
kanje pomoči, aktivno poslušanje posameznikov, občutki nemoči pri re-
ševanju nastalih situacij psihologa postopoma vodijo v izgorelost. Stanja
izgorelosti pa lahko vodijo v tvegano ali škodljivo pitje alkohola. Vemo, da
je Slovenija dežela »mokre kulture«, kar potrjujejo rezultati številnih razi-
skav. Za našo državo je značilna velika količina popitega čistega alkohola na
odraslega posameznika. Tudi pri mladih je pitje alkohola zelo razširjeno,
poleg tega pa se stalno znižuje starost, ko otroci oz. mladostniki dobijo
prve izkušnje z alkoholom. Njihova stališča do pitja alkohola so zelo to-
lerantna (tako kot v družbi nasploh) in z alkoholom je pogosto povezano
preživljanje prostega časa. Kaj to pomeni za našo družbo? Kaj lahko nare-
dimo psihologi in kaj lahko naredimo v družbi, da alkohol ne bo ostal in
postal način življenja mladih? Pri tem se je potrebno opreti na preventivne
in promocijske programe za mlade; ti naj bi poskrbeli za uporabo komuni-
kacijskih sredstev, ki so mladim blizu. Krepili naj bi varovalne dejavnike,ter
trajali daljše obdobje. Psihologi so pri promociji in preventivi nepogrešljivi,
saj lahko s svojim specifičnim znanjem in poznavanjem problematike pitja
alkohola pomembno prispevajo k pozitivnim premikom. Psihologi se, kot
je bilo že omenjeno, pogosto srečujemo s posamezniki, ki doživljajo sti-
ske, krize, iščejo odgovore na vprašanja, včasih ne vidijo smisla in so pri-
pravljeni svoje življenje tudi zaključiti. Ključne kompetence, ki naj bi jih
psihologi imeli, da bi lahko pomagali takim posameznikom, so prepozna-
vanje znakov samomorilnosti, kompetentno spraševanje o samomorilnih
težnjah, presojanje stopnje ogroženosti, ukrepanje ob resni ogroženosti in
nudenje pomoči.
Tretji sklop vključuje vsebine, ki omogočajo razvijanje znanja in veščin
za ukrepanje v posebnih oz. zahtevnejših situacijah. To so: nudenje pomoči
po kriznih dogodkih, motivacijski intervju, krepitev moči ob reševanju pro-
blemov in čuječnost. Krizni dogodki lahko zelo zamajejo tla pod nogami,
bodisi ko se zgodijo ali kasneje. So zelo raznoliki, vendar je posameznik
tisti, ki bo nek dogodek opredelil kot tak; kako se bo nanj odzval, je od-
visno od ocene dogodka in ocene svojih zmožnosti za ravnanje v takšni
situaciji. Intervencija je osredotočena na blažitev posledic dogodka, stabi-
lizacijo, vzpostavitev občutka varnosti in opolnomočenje vseh v kriznem
dogodku. Ob tem ne gre zanemariti varovalnih dejavnikov, kot so pod-
porna socialna mreža, osebna prožnost, ustrezna pripravljenost na takšne
dogodke, dostopnost virov pomoči in strokovna pomoč. Motivacijski in-
tervju je veščina, ki pri ljudeh vzbudi motivacijo za spremembe pri sebi.
Zanj je značilno sodelovanje, izvabljanje motivacijskih izjav in spoštovanje
126
nih težav. Pogosta je pri pomagalnih poklicih, saj lahko reševanje stisk, is-
kanje pomoči, aktivno poslušanje posameznikov, občutki nemoči pri re-
ševanju nastalih situacij psihologa postopoma vodijo v izgorelost. Stanja
izgorelosti pa lahko vodijo v tvegano ali škodljivo pitje alkohola. Vemo, da
je Slovenija dežela »mokre kulture«, kar potrjujejo rezultati številnih razi-
skav. Za našo državo je značilna velika količina popitega čistega alkohola na
odraslega posameznika. Tudi pri mladih je pitje alkohola zelo razširjeno,
poleg tega pa se stalno znižuje starost, ko otroci oz. mladostniki dobijo
prve izkušnje z alkoholom. Njihova stališča do pitja alkohola so zelo to-
lerantna (tako kot v družbi nasploh) in z alkoholom je pogosto povezano
preživljanje prostega časa. Kaj to pomeni za našo družbo? Kaj lahko nare-
dimo psihologi in kaj lahko naredimo v družbi, da alkohol ne bo ostal in
postal način življenja mladih? Pri tem se je potrebno opreti na preventivne
in promocijske programe za mlade; ti naj bi poskrbeli za uporabo komuni-
kacijskih sredstev, ki so mladim blizu. Krepili naj bi varovalne dejavnike,ter
trajali daljše obdobje. Psihologi so pri promociji in preventivi nepogrešljivi,
saj lahko s svojim specifičnim znanjem in poznavanjem problematike pitja
alkohola pomembno prispevajo k pozitivnim premikom. Psihologi se, kot
je bilo že omenjeno, pogosto srečujemo s posamezniki, ki doživljajo sti-
ske, krize, iščejo odgovore na vprašanja, včasih ne vidijo smisla in so pri-
pravljeni svoje življenje tudi zaključiti. Ključne kompetence, ki naj bi jih
psihologi imeli, da bi lahko pomagali takim posameznikom, so prepozna-
vanje znakov samomorilnosti, kompetentno spraševanje o samomorilnih
težnjah, presojanje stopnje ogroženosti, ukrepanje ob resni ogroženosti in
nudenje pomoči.
Tretji sklop vključuje vsebine, ki omogočajo razvijanje znanja in veščin
za ukrepanje v posebnih oz. zahtevnejših situacijah. To so: nudenje pomoči
po kriznih dogodkih, motivacijski intervju, krepitev moči ob reševanju pro-
blemov in čuječnost. Krizni dogodki lahko zelo zamajejo tla pod nogami,
bodisi ko se zgodijo ali kasneje. So zelo raznoliki, vendar je posameznik
tisti, ki bo nek dogodek opredelil kot tak; kako se bo nanj odzval, je od-
visno od ocene dogodka in ocene svojih zmožnosti za ravnanje v takšni
situaciji. Intervencija je osredotočena na blažitev posledic dogodka, stabi-
lizacijo, vzpostavitev občutka varnosti in opolnomočenje vseh v kriznem
dogodku. Ob tem ne gre zanemariti varovalnih dejavnikov, kot so pod-
porna socialna mreža, osebna prožnost, ustrezna pripravljenost na takšne
dogodke, dostopnost virov pomoči in strokovna pomoč. Motivacijski in-
tervju je veščina, ki pri ljudeh vzbudi motivacijo za spremembe pri sebi.
Zanj je značilno sodelovanje, izvabljanje motivacijskih izjav in spoštovanje
126
