Page 123 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 123
Sistemska ureditev urjenja kompetenc v okviru supervizirane prakse
pri ohranjanju začetnikovega ravnovesja, čvrstosti in duševnega zdravja,
ter pri preprečevanju izgorevanja (Žvelc, 2016). Poleg tega pa ima men-
tor tudi nadzorno funkcijo. Ob zaključku supervizirane prakse oceni za-
četnikove kompetence in presodi, ali je usposobljen za to, da začne samo-
stojno opravljati psihološko dejavnost. S tem je mentor »vratar sistema«
in njegova odločitev zagotavlja, da psihološko dejavnost opravljajo samo
ustrezno usposobljeni posamezniki, tj. tisti, ki imajo vsa potrebna znanja
in veščine ter tudi primerno naravnanost do opravljanja psihološke dejav-
nosti.
Da lahko mentor kakovostno opravlja vse navedene funkcije, mora za-
ključiti posebno usposabljanje za mentorja supervizirane prakse. V pro-
jektu Super psiholog smo razvili dveletni (160-urni) program, ki pri men-
torjih razvija kompetence mentoriranja in supervizije. Mentorji v pro-
gramu spoznajo, katere kompetence morajo razvijati pri psihologu za-
četniku in kako poteka razvoj mentorskega odnosa. Naučijo se načrto-
vati, dokumentirati in evalvirati supervizirano prakso. Spoznajo metode
in potek supervizije, razvijejo veščine supervizije in se naučijo vzposta-
viti ustrezen supervizijski odnos. Spoznajo tudi pomen prepoznavanja in
preprečevanja težav v začetnikovem duševnem zdravju ter skrbi zase. Men-
torji se v okviru usposabljanja preizkusijo v vodenju supervizirane prakse
psihologa začetnika in tako razvijajo kompetence aktivnega poslušanja,
reflektiranja, dajanja povratnih informacij, obvladovanja meja v mentor-
skem odnosu ter razmerij moči, reševanja konfliktov in etičnih dilem itd.
Vključeni so v supervizijsko skupino, sestavljeno iz več mentorjev in su-
pervizorja. V skupini razpravljajo o svojem mentoriranju, ga reflektirajo in
evalvirajo. Supervizija mentorja je namenjena kakovostnemu mentorira-
nju in v usposabljanju mentorjev igra posebno vlogo.
Delo mentorskega para v času supervizirane prakse je podprto na raz-
lične načine. Paru so na spletišču www.superpsiholog.si na voljo informa-
cije o supervizirani praksi, njenem pomenu in načinu njenega izvajanja.
Dostopna so natančna navodila, kako izvajati mentorska srečanja. Na vo-
ljo so smernice za izvajanje supervizirane prakse, ki so bile razvite v okviru
projekta Super psiholog in kjer mentorji najdejo vodila, s katerimi si lahko
pomagajo pri svojem mentoriranju oz. superviziji. Mentorski par lahko pri
delu uporablja različne pripomočke za vzpostavljanje mentorskega odnosa
in njegov razvoj, za načrtovanje supervizirane prakse, refleksijo o njej in
evalvacijo ter za ocenjevanje kompetenc začetnika. Na spletni platformi
mentorski par dokumentira potek mentorskih srečanj. Društvo psiholo-
gov Slovenije kot skrbnik sistema supervizirane prakse povezuje začetnike
121
pri ohranjanju začetnikovega ravnovesja, čvrstosti in duševnega zdravja,
ter pri preprečevanju izgorevanja (Žvelc, 2016). Poleg tega pa ima men-
tor tudi nadzorno funkcijo. Ob zaključku supervizirane prakse oceni za-
četnikove kompetence in presodi, ali je usposobljen za to, da začne samo-
stojno opravljati psihološko dejavnost. S tem je mentor »vratar sistema«
in njegova odločitev zagotavlja, da psihološko dejavnost opravljajo samo
ustrezno usposobljeni posamezniki, tj. tisti, ki imajo vsa potrebna znanja
in veščine ter tudi primerno naravnanost do opravljanja psihološke dejav-
nosti.
Da lahko mentor kakovostno opravlja vse navedene funkcije, mora za-
ključiti posebno usposabljanje za mentorja supervizirane prakse. V pro-
jektu Super psiholog smo razvili dveletni (160-urni) program, ki pri men-
torjih razvija kompetence mentoriranja in supervizije. Mentorji v pro-
gramu spoznajo, katere kompetence morajo razvijati pri psihologu za-
četniku in kako poteka razvoj mentorskega odnosa. Naučijo se načrto-
vati, dokumentirati in evalvirati supervizirano prakso. Spoznajo metode
in potek supervizije, razvijejo veščine supervizije in se naučijo vzposta-
viti ustrezen supervizijski odnos. Spoznajo tudi pomen prepoznavanja in
preprečevanja težav v začetnikovem duševnem zdravju ter skrbi zase. Men-
torji se v okviru usposabljanja preizkusijo v vodenju supervizirane prakse
psihologa začetnika in tako razvijajo kompetence aktivnega poslušanja,
reflektiranja, dajanja povratnih informacij, obvladovanja meja v mentor-
skem odnosu ter razmerij moči, reševanja konfliktov in etičnih dilem itd.
Vključeni so v supervizijsko skupino, sestavljeno iz več mentorjev in su-
pervizorja. V skupini razpravljajo o svojem mentoriranju, ga reflektirajo in
evalvirajo. Supervizija mentorja je namenjena kakovostnemu mentorira-
nju in v usposabljanju mentorjev igra posebno vlogo.
Delo mentorskega para v času supervizirane prakse je podprto na raz-
lične načine. Paru so na spletišču www.superpsiholog.si na voljo informa-
cije o supervizirani praksi, njenem pomenu in načinu njenega izvajanja.
Dostopna so natančna navodila, kako izvajati mentorska srečanja. Na vo-
ljo so smernice za izvajanje supervizirane prakse, ki so bile razvite v okviru
projekta Super psiholog in kjer mentorji najdejo vodila, s katerimi si lahko
pomagajo pri svojem mentoriranju oz. superviziji. Mentorski par lahko pri
delu uporablja različne pripomočke za vzpostavljanje mentorskega odnosa
in njegov razvoj, za načrtovanje supervizirane prakse, refleksijo o njej in
evalvacijo ter za ocenjevanje kompetenc začetnika. Na spletni platformi
mentorski par dokumentira potek mentorskih srečanj. Društvo psiholo-
gov Slovenije kot skrbnik sistema supervizirane prakse povezuje začetnike
121
