Page 22 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 22
an Brulc
datke ali ne. Pravna podlaga je lahko določena¹⁶ v nekem zakonu¹⁷ (lahko
je to evropska uredba, z vop-1 ali pa nek področni zakon), če pa te ni, je
možna tudi privolitev.
Neredko se zgodi, da nek državni (oblastni) organ zaprosi za osebne po-
datke stranke, s katerimi razpolaga psiholog ali organizacija, pri kateri psi-
holog opravlja delo. Na splošno velja, da imajo oblastni organi (pri tem ne
gre nujno za organe, pač pa tudi druge organizacijske oblike, ki so nosilci
javnih pooblastil; tak primer so centri za socialno delo) v svojih področnih
zakonih na voljo pravno podlago za pridobivanje določenih osebnih podat-
kov, ki so potrebni za izvajanje njihovih pristojnosti (npr. sodišča ne glede
na vrsto postopka, državna tožilstva, policija, upravni organi, inšpekcijske
službe ipd.).
Če je psiholog klican na sodišče kot priča, ne gre za enak položaj, kot če
prejme pisno zahtevo za posredovanje podatkov ali dokumentacije.¹⁸ Raz-
lika je v tem, da ima psiholog pri pričanju v pravdnem postopku možnost,
da odreče pričanje o dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju svojega
poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izve-
del pri opravljanju tega poklica (Zakon o pravdnem postopku (z p p), člen
231). Ta pogoj je izpolnjen, ker etični kodeks določa posamezne elemente
poklicne molčečnosti (Wedam Lukić, 1994; 1996).¹⁹ Vendar tu ni mišljeno
vsako psihologovo delo (npr. delo v kadrovski službi, če se neposredno ne
nanaša na psihologijo), temveč le klasično delo psihologa pri delu s posa-
meznimi strankami. Drugi pogoj za odrek pričanja je, da gre za podatke, ki
izvirajo iz tega dela in ne npr. iz osebnega življenja. Psiholog ne sme odre-
či pričanja, če je razkritje določenih dejstev potrebno zaradi javne koristi
ali koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti
(zp p, člen 232). Tak primer so podatki o zlorabi otroka, če so podane oko-
liščine, zaradi katerih je razkritje zelo pomembno za interese otroka, ker
svojci, drug psiholog) ali pravne osebe oz. organizacije (npr. šole, državni organi, izvajalci
zdravstvene dejavnosti, raziskovalne organizacije).
¹⁶ Včasih je pravna podlaga izrecno in jasno določena, dostikrat pa je pri iskanju pravne pod-
lage potrebna ustrezna interpretacija določb.
¹⁷ Praviloma je to lahko le zakon in ne podzakonski predpis, ker tako zahteva Ustava Republi-
ke Slovenije. V praksi je kar nekaj podzakonskih predpisov (npr. pravilnikov), ki dopuščajo
ali zapovedujejo določeno obdelavo osebnih podatkov.
¹⁸ Po novem lahko priča pod določenimi pogoji izjavo poda tudi pisno. Tako obliko pričanja je
treba ločiti od sodnih poizvedb, s katerimi želi sodišče od psihologa ali organizacije pridobiti
že obstoječe podatke (npr. kopijo psihološkega izvida ali izpis iz računalniške evidence).
¹⁹ O tem, da obveznost varovanja poklicne skrivnosti ni nujno predpisana le z zakonom, glej
Wedam Lukić (1994, 1996).
20
datke ali ne. Pravna podlaga je lahko določena¹⁶ v nekem zakonu¹⁷ (lahko
je to evropska uredba, z vop-1 ali pa nek področni zakon), če pa te ni, je
možna tudi privolitev.
Neredko se zgodi, da nek državni (oblastni) organ zaprosi za osebne po-
datke stranke, s katerimi razpolaga psiholog ali organizacija, pri kateri psi-
holog opravlja delo. Na splošno velja, da imajo oblastni organi (pri tem ne
gre nujno za organe, pač pa tudi druge organizacijske oblike, ki so nosilci
javnih pooblastil; tak primer so centri za socialno delo) v svojih področnih
zakonih na voljo pravno podlago za pridobivanje določenih osebnih podat-
kov, ki so potrebni za izvajanje njihovih pristojnosti (npr. sodišča ne glede
na vrsto postopka, državna tožilstva, policija, upravni organi, inšpekcijske
službe ipd.).
Če je psiholog klican na sodišče kot priča, ne gre za enak položaj, kot če
prejme pisno zahtevo za posredovanje podatkov ali dokumentacije.¹⁸ Raz-
lika je v tem, da ima psiholog pri pričanju v pravdnem postopku možnost,
da odreče pričanje o dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju svojega
poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izve-
del pri opravljanju tega poklica (Zakon o pravdnem postopku (z p p), člen
231). Ta pogoj je izpolnjen, ker etični kodeks določa posamezne elemente
poklicne molčečnosti (Wedam Lukić, 1994; 1996).¹⁹ Vendar tu ni mišljeno
vsako psihologovo delo (npr. delo v kadrovski službi, če se neposredno ne
nanaša na psihologijo), temveč le klasično delo psihologa pri delu s posa-
meznimi strankami. Drugi pogoj za odrek pričanja je, da gre za podatke, ki
izvirajo iz tega dela in ne npr. iz osebnega življenja. Psiholog ne sme odre-
či pričanja, če je razkritje določenih dejstev potrebno zaradi javne koristi
ali koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti
(zp p, člen 232). Tak primer so podatki o zlorabi otroka, če so podane oko-
liščine, zaradi katerih je razkritje zelo pomembno za interese otroka, ker
svojci, drug psiholog) ali pravne osebe oz. organizacije (npr. šole, državni organi, izvajalci
zdravstvene dejavnosti, raziskovalne organizacije).
¹⁶ Včasih je pravna podlaga izrecno in jasno določena, dostikrat pa je pri iskanju pravne pod-
lage potrebna ustrezna interpretacija določb.
¹⁷ Praviloma je to lahko le zakon in ne podzakonski predpis, ker tako zahteva Ustava Republi-
ke Slovenije. V praksi je kar nekaj podzakonskih predpisov (npr. pravilnikov), ki dopuščajo
ali zapovedujejo določeno obdelavo osebnih podatkov.
¹⁸ Po novem lahko priča pod določenimi pogoji izjavo poda tudi pisno. Tako obliko pričanja je
treba ločiti od sodnih poizvedb, s katerimi želi sodišče od psihologa ali organizacije pridobiti
že obstoječe podatke (npr. kopijo psihološkega izvida ali izpis iz računalniške evidence).
¹⁹ O tem, da obveznost varovanja poklicne skrivnosti ni nujno predpisana le z zakonom, glej
Wedam Lukić (1994, 1996).
20
