Page 23 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 23
Varstvo osebnih podatkov pri delu psihologa
bo na tej podlagi npr. deležen ustrezne institucionalne oskrbe, ločen od
storilca, deležen odškodnine ali preživnine ipd.
Za razliko od zp p Zakon o kazenskem postopku (zk p) v 236. členu med
osebami, ki so oproščene pričanja, izrecno določa tudi psihologe. Ta privi-
legij priče ne velja le v tistem kazenskem postopku, ki teče zaradi kaznivih
dejanj zoper spolno nedotakljivost iz x i x. poglavja Kazenskega zakonika
(k z-1), kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega rav-
nanja po 192. členu in kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu
k z-1, če gre v vseh primerih za mladoletnega oškodovanca.
V pravdnem in kazenskem postopku je torej dopustno »izdati« poklicno
skrivnost zaradi splošne koristi ali upravičenega interesa javnosti ali zaradi
koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor ohranitev skrivnosti ali če
je z zakonom določena odveza dolžnosti varovanja skrivnosti. Če pod te-
mi pogoji v kazenskem postopku psiholog ne uveljavlja oprostitve pričanja
(torej se odloči, da bo pričal in razkril podatke), to razkritje podatkov ne
bo kaznivo v smislu kaznivega dejanja neupravičene izdaje poklicne skriv-
nosti.²⁰
Ni izključeno, da psiholog nastopa kot priča tudi v upravnem postopku
pred upravnim organom (npr. pred centrom za socialno delo ali upravno
enoto). Tudi tu velja, da sme odreči pričanje:
– če na posamezna vprašanja ne bi mogel odgovoriti, ne da bi prekršil
dolžnost oz. pravico varovati poklicno tajnost; ali
– če gre za dejstva, ki jih je zvedel pri svojem poklicu ali dejavnosti, če
velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedel pri
opravljanju takega poklica ali dejavnosti (Zakon o splošnem uprav-
nem postopku (zup), člen 183).
Posebna skupina zunanjih uporabnikov osebnih podatkov so strankini
svojci. Na splošno ti niso upravičeni do seznanitve s podatki ali dokumen-
tacijo, razen (alternativno):
– če gre za zakonite dediče prvega ali drugega dednega reda, ki za se-
znanitev z osebnimi podatki že umrle stranke izkažejo pravni interes
(npr. da potrebujejo podatke za zavarovalnico, ker morajo dokazati
določeno dejstvo, ali da potrebujejo podatke v zapuščinskem sodnem
²⁰ Za to kaznivo dejanje je sicer zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, ka-
znivo dejanje pa se ne preganja po uradni dolžnosti, pač pa na zasebno (kazensko) tožbo
(k z-1, člen 142).
21
bo na tej podlagi npr. deležen ustrezne institucionalne oskrbe, ločen od
storilca, deležen odškodnine ali preživnine ipd.
Za razliko od zp p Zakon o kazenskem postopku (zk p) v 236. členu med
osebami, ki so oproščene pričanja, izrecno določa tudi psihologe. Ta privi-
legij priče ne velja le v tistem kazenskem postopku, ki teče zaradi kaznivih
dejanj zoper spolno nedotakljivost iz x i x. poglavja Kazenskega zakonika
(k z-1), kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega rav-
nanja po 192. členu in kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu
k z-1, če gre v vseh primerih za mladoletnega oškodovanca.
V pravdnem in kazenskem postopku je torej dopustno »izdati« poklicno
skrivnost zaradi splošne koristi ali upravičenega interesa javnosti ali zaradi
koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor ohranitev skrivnosti ali če
je z zakonom določena odveza dolžnosti varovanja skrivnosti. Če pod te-
mi pogoji v kazenskem postopku psiholog ne uveljavlja oprostitve pričanja
(torej se odloči, da bo pričal in razkril podatke), to razkritje podatkov ne
bo kaznivo v smislu kaznivega dejanja neupravičene izdaje poklicne skriv-
nosti.²⁰
Ni izključeno, da psiholog nastopa kot priča tudi v upravnem postopku
pred upravnim organom (npr. pred centrom za socialno delo ali upravno
enoto). Tudi tu velja, da sme odreči pričanje:
– če na posamezna vprašanja ne bi mogel odgovoriti, ne da bi prekršil
dolžnost oz. pravico varovati poklicno tajnost; ali
– če gre za dejstva, ki jih je zvedel pri svojem poklicu ali dejavnosti, če
velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedel pri
opravljanju takega poklica ali dejavnosti (Zakon o splošnem uprav-
nem postopku (zup), člen 183).
Posebna skupina zunanjih uporabnikov osebnih podatkov so strankini
svojci. Na splošno ti niso upravičeni do seznanitve s podatki ali dokumen-
tacijo, razen (alternativno):
– če gre za zakonite dediče prvega ali drugega dednega reda, ki za se-
znanitev z osebnimi podatki že umrle stranke izkažejo pravni interes
(npr. da potrebujejo podatke za zavarovalnico, ker morajo dokazati
določeno dejstvo, ali da potrebujejo podatke v zapuščinskem sodnem
²⁰ Za to kaznivo dejanje je sicer zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, ka-
znivo dejanje pa se ne preganja po uradni dolžnosti, pač pa na zasebno (kazensko) tožbo
(k z-1, člen 142).
21
