Page 27 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 27
Varstvo osebnih podatkov pri delu psihologa
podatki, ne gre zameriti, saj s tem uresničuje ustavno pravico. Predpisi
ne določajo posebnih omejitev pri uresničevanju pravice do seznanitve; le
izjemoma je zaradi varovanje upravičenih interesov drugih oseb možno v
celoti ali delno zavrniti zahtevo stranke.
Zaključek
Pravila varstva osebnih podatkov od psihologa zahtevajo skrbnost pri pri-
dobivanju, hrambi, uporabi, posredovanju ali razkrivanju in drugih vrstah
obdelave podatkov ali dokumentov, ki se nanašajo na določenega ali dolo-
čljivega posameznika. Ta skrbnost pomeni, da podatkov ni dopustno obde-
lovati brez pravne podlage (v zakonu ali privolitvi) ter da je treba predvideti
in izvrševati postopke in ukrepe za fizično varovanje podatkov pred izgubo,
uničenjem, nepooblaščenim dostopom in spreminjanjem podatkov. Poseb-
no pozornost je treba posvetiti občutljivim osebnim podatkom, s katerimi
se psihologi neredko srečujejo.
Razpolaganje z osebnimi podatki psihologu prinaša tudi nekatere doda-
tne ali posebne obveznosti do strank, zlasti zagotavljanje pravice do sezna-
nitve z lastnimi osebnimi podatki. Kodeks poklicne etike psihologov Sloveni-
je (Društvo psihologov Slovenije, 2008) kot nezavezujoč akt vsebuje nekaj
usmeritev, ki so skladne s pravili varstva osebnih podatkov, vendar vsebuje
tudi nekaj določb, ki s temi pravili niso skladne.
Literatura
Brulc, U. (2013). Razmerje med splošnimi pravili varstva občutljivih osebnih
podatkov in specialnimi pravili o javni dostopnosti arhivskega gradiva.
V D. Hančič, G. Jenuš in N. Strajnar (ur.), Odstiranja zamolčanega: zbor-
nik prispevkov (str. 318–337). Študijski center za narodno spravo.
Društvo psihologov Slovenije. (2002). Kodeks poklicne etike psihologov Slove-
nije.
Društvo psihologov Slovenije. (2008). Kodeks poklicne etike psihologov.
Wedam Lukić, D. (1994). Uporaba zdravstvene dokumentacije v sodnih po-
stopkih. Pravnik, 49(1/3), 37–45.
Wedam Lukić D. (1996). Varstvo osebnih podatkov v civilnih sodnih postop-
kih. Podjetje in delo, št. 5/6, 914–921.
Pravni viri
Kazenski zakonik (k z-1). Uradni list Republike Slovenije, št. 50/12 – uradno
prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17.
Uredba (eu) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016
o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem
pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/e s (Splošna
uredba o varstvu podatkov). Uradni list Evropske unije l 119/1–88.
25
podatki, ne gre zameriti, saj s tem uresničuje ustavno pravico. Predpisi
ne določajo posebnih omejitev pri uresničevanju pravice do seznanitve; le
izjemoma je zaradi varovanje upravičenih interesov drugih oseb možno v
celoti ali delno zavrniti zahtevo stranke.
Zaključek
Pravila varstva osebnih podatkov od psihologa zahtevajo skrbnost pri pri-
dobivanju, hrambi, uporabi, posredovanju ali razkrivanju in drugih vrstah
obdelave podatkov ali dokumentov, ki se nanašajo na določenega ali dolo-
čljivega posameznika. Ta skrbnost pomeni, da podatkov ni dopustno obde-
lovati brez pravne podlage (v zakonu ali privolitvi) ter da je treba predvideti
in izvrševati postopke in ukrepe za fizično varovanje podatkov pred izgubo,
uničenjem, nepooblaščenim dostopom in spreminjanjem podatkov. Poseb-
no pozornost je treba posvetiti občutljivim osebnim podatkom, s katerimi
se psihologi neredko srečujejo.
Razpolaganje z osebnimi podatki psihologu prinaša tudi nekatere doda-
tne ali posebne obveznosti do strank, zlasti zagotavljanje pravice do sezna-
nitve z lastnimi osebnimi podatki. Kodeks poklicne etike psihologov Sloveni-
je (Društvo psihologov Slovenije, 2008) kot nezavezujoč akt vsebuje nekaj
usmeritev, ki so skladne s pravili varstva osebnih podatkov, vendar vsebuje
tudi nekaj določb, ki s temi pravili niso skladne.
Literatura
Brulc, U. (2013). Razmerje med splošnimi pravili varstva občutljivih osebnih
podatkov in specialnimi pravili o javni dostopnosti arhivskega gradiva.
V D. Hančič, G. Jenuš in N. Strajnar (ur.), Odstiranja zamolčanega: zbor-
nik prispevkov (str. 318–337). Študijski center za narodno spravo.
Društvo psihologov Slovenije. (2002). Kodeks poklicne etike psihologov Slove-
nije.
Društvo psihologov Slovenije. (2008). Kodeks poklicne etike psihologov.
Wedam Lukić, D. (1994). Uporaba zdravstvene dokumentacije v sodnih po-
stopkih. Pravnik, 49(1/3), 37–45.
Wedam Lukić D. (1996). Varstvo osebnih podatkov v civilnih sodnih postop-
kih. Podjetje in delo, št. 5/6, 914–921.
Pravni viri
Kazenski zakonik (k z-1). Uradni list Republike Slovenije, št. 50/12 – uradno
prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17.
Uredba (eu) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016
o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem
pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/e s (Splošna
uredba o varstvu podatkov). Uradni list Evropske unije l 119/1–88.
25
