Page 25 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 25
Varstvo osebnih podatkov pri delu psihologa
člen 9 (točka c) Splošne uredbe (eu) o varstvu podatkov) – v tem delu
kodeks ni skladen z zvop-1.
Primer »zlorabe otrok«, ki ga predvideva kodeks, pride v poštev le, če zlo-
raba dosega standard varovanja življenja in telesa stranke ali druge osebe
iz zgornjih alinej. Kljub delni neskladnosti z zvop-1 so pogoji iz nekdanje-
ga 21. člena Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije (Društvo psihologov
Slovenije, 2002) lahko upravičen razlog za to, da se psiholog kot priča v
sodnem postopku ne odpove pričanju.
Nasvet. Psiholog v vlogi priče na sodišču lahko odreče pričanje, vendar to
ni smiselno, če gre zgolj za sporočanje istih informacij, kot izhajajo iz do-
kumentacije (do te je sodišče upravičeno že na posebni pravni podlagi), in
na splošno ni možno, če je razkritje določenih dejstev potrebno zaradi jav-
ne koristi ali koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor pa ohranitev
skrivnosti.
Seznanitev z lastnimi osebnimi podatki
Stranka ima pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in doku-
mentacijo, ki se nanaša nanjo.²³
Aktivnost ali vaja
V nadaljevanju si poglejmo nekaj posebnih primerov seznanitve.
1. Stranka zaprosi za kopijo zapisov o svoji obravnavi, ki se ne vodijo v oseb-
nem dosjeju, a hkrati ne gre za psihologove osebne zabeležke: v tem pri-
meru je stranka upravičena do seznanitve, ker se ta pravica ne razteza
zgolj na osebni dosje,²⁴ temveč tudi na druge zbirke ali dokumente oz.
njihove dele, ki vsebujejo strankine osebne podatke.
2. Stranka zaprosi za vpogled v osebni dosje, pri čemer psiholog oceni, da bi
bila stranki z razkritjem povzročena resna škoda (npr. poslabšanje zdra-
vstvenega stanja, poslabšanje psiholoških težav, tveganje za samomor,
²³ Pravne podlage so v 38. členu Ustave Republike Slovenije, v členu 12 in členu 15 Splošne
uredbe (eu) o varstvu podatkov in 41. členu zpacp (ureditev v zpacp je tudi s postopkov-
nega vidika nekoliko drugačna od ureditve po zvop-1). Tako je določal tudi 16. člen Kodeksa
poklicne etike psihologov Slovenije (Društvo psihologov Slovenije, 2002). Zoper zavrnitev ali
molk (če upravljavec stranki ne odgovori v enem mesecu, kot to določa uredba) je možna
pritožba pri Informacijskem pooblaščencu.
²⁴ Stari Kodeks poklicne etike psihologov Slovenije (Društvo psihologov Slovenije, 2002) se v 16.
členu omejuje le na osebni dosje.
23
člen 9 (točka c) Splošne uredbe (eu) o varstvu podatkov) – v tem delu
kodeks ni skladen z zvop-1.
Primer »zlorabe otrok«, ki ga predvideva kodeks, pride v poštev le, če zlo-
raba dosega standard varovanja življenja in telesa stranke ali druge osebe
iz zgornjih alinej. Kljub delni neskladnosti z zvop-1 so pogoji iz nekdanje-
ga 21. člena Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije (Društvo psihologov
Slovenije, 2002) lahko upravičen razlog za to, da se psiholog kot priča v
sodnem postopku ne odpove pričanju.
Nasvet. Psiholog v vlogi priče na sodišču lahko odreče pričanje, vendar to
ni smiselno, če gre zgolj za sporočanje istih informacij, kot izhajajo iz do-
kumentacije (do te je sodišče upravičeno že na posebni pravni podlagi), in
na splošno ni možno, če je razkritje določenih dejstev potrebno zaradi jav-
ne koristi ali koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor pa ohranitev
skrivnosti.
Seznanitev z lastnimi osebnimi podatki
Stranka ima pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in doku-
mentacijo, ki se nanaša nanjo.²³
Aktivnost ali vaja
V nadaljevanju si poglejmo nekaj posebnih primerov seznanitve.
1. Stranka zaprosi za kopijo zapisov o svoji obravnavi, ki se ne vodijo v oseb-
nem dosjeju, a hkrati ne gre za psihologove osebne zabeležke: v tem pri-
meru je stranka upravičena do seznanitve, ker se ta pravica ne razteza
zgolj na osebni dosje,²⁴ temveč tudi na druge zbirke ali dokumente oz.
njihove dele, ki vsebujejo strankine osebne podatke.
2. Stranka zaprosi za vpogled v osebni dosje, pri čemer psiholog oceni, da bi
bila stranki z razkritjem povzročena resna škoda (npr. poslabšanje zdra-
vstvenega stanja, poslabšanje psiholoških težav, tveganje za samomor,
²³ Pravne podlage so v 38. členu Ustave Republike Slovenije, v členu 12 in členu 15 Splošne
uredbe (eu) o varstvu podatkov in 41. členu zpacp (ureditev v zpacp je tudi s postopkov-
nega vidika nekoliko drugačna od ureditve po zvop-1). Tako je določal tudi 16. člen Kodeksa
poklicne etike psihologov Slovenije (Društvo psihologov Slovenije, 2002). Zoper zavrnitev ali
molk (če upravljavec stranki ne odgovori v enem mesecu, kot to določa uredba) je možna
pritožba pri Informacijskem pooblaščencu.
²⁴ Stari Kodeks poklicne etike psihologov Slovenije (Društvo psihologov Slovenije, 2002) se v 16.
členu omejuje le na osebni dosje.
23
