Page 31 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 31
Prepoznava in preprečevanje izgorelosti
Sara Tement
Univerza v Mariboru
sara.tement@um.si
Problematika izgorelosti je v zadnjem desetletju postala prepoznavna, po-
membna in prevladujoča. Pričujoče poglavje predstavlja prikaz nekaterih
dejavnikov izgorelosti in glavnih spoznanj o izgorelosti. Osredotoča se na
prepoznavo izgorelosti in preventivo, vključno z nekaterimi najučinkovitej-
šimi metodami. V prvem delu se prispevek dotika obeh večjih perspektiv
preučevanja: klinične in organizacijske. Klinična perspektiva zajema diagno-
stiko in identifikacijo osebnostnih dejavnikov izgorelosti, organizacijska pa
se usmerja v preučevanje dejavnikov v delovnih okoljih ter intervencije zno-
traj delovnih organizacij. Prispevek v prvem delu navaja tudi opredelitve iz-
gorelosti, potek in značilne simptome, ki jih je mogoče prepoznati pri tistih,
ki poročajo o njej. Poglavje obsega tudi pregled dejavnikov izgorelosti z vi-
dika značilnosti delovnih okoljih in z vidika osebnostnih lastnosti. Drugi
del poglavja je namenjen kompetencam, ki jih psihologi potrebujejo za pre-
poznavo in preventivno delovanje na področju izgorelosti. Dodatno so pred-
stavljene vaje za krepitev teh kompetenc z namenom ohranjanja in izboljša-
nja lastnega duševnega zdravja ter duševnega zdravja svojih varovancev in
drugih deležnikov. Omenjeno poglavje ozavešča psihologe in druge bralce
o nastanku izgorelosti, prepoznavi ter uporabi omenjenega znanja v okviru
preventive.
Izhodišča
Veliko zaposlenih bi se strinjalo, da so pogoste interakcije z drugimi ljudmi
pri delu lahko napete in zahtevne. Tudi psihologi sodijo v skupino pokli-
cev, ki so vsakodnevno soočeni z intenzivnim kontaktom z drugimi ose-
bami. Nekateri takšne interakcije uspejo uspešno obvladovati, pri drugih
pa je čez čas mogoče opaziti utrujenost, preobremenjenost, emocionalno
praznino, občutke ujetosti in razočaranje nad delom. V slednji skupini po-
sameznikov bomo pogosto našli tiste, ki so manj psihološko odporni, upo-
rabljajo neučinkovite strategije spoprijemanja s stresom in verjamejo, da
vsakodnevni dogodki v delovnem okolju in izven njega niso pod njihovim
nadzorom (tj. zunanji lokus kontrole) (Alarcon idr., 2009). Njihovo poču-
tje pa bodo dodatno zaostrili še drugi neugodni delovni pogoji, denimo
časovni pritiski, nejasne delovne naloge in pomanjkanje nadzora nad de-
lovnimi nalogami (Maslach idr., 2001).
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 29–42). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.29-42
Sara Tement
Univerza v Mariboru
sara.tement@um.si
Problematika izgorelosti je v zadnjem desetletju postala prepoznavna, po-
membna in prevladujoča. Pričujoče poglavje predstavlja prikaz nekaterih
dejavnikov izgorelosti in glavnih spoznanj o izgorelosti. Osredotoča se na
prepoznavo izgorelosti in preventivo, vključno z nekaterimi najučinkovitej-
šimi metodami. V prvem delu se prispevek dotika obeh večjih perspektiv
preučevanja: klinične in organizacijske. Klinična perspektiva zajema diagno-
stiko in identifikacijo osebnostnih dejavnikov izgorelosti, organizacijska pa
se usmerja v preučevanje dejavnikov v delovnih okoljih ter intervencije zno-
traj delovnih organizacij. Prispevek v prvem delu navaja tudi opredelitve iz-
gorelosti, potek in značilne simptome, ki jih je mogoče prepoznati pri tistih,
ki poročajo o njej. Poglavje obsega tudi pregled dejavnikov izgorelosti z vi-
dika značilnosti delovnih okoljih in z vidika osebnostnih lastnosti. Drugi
del poglavja je namenjen kompetencam, ki jih psihologi potrebujejo za pre-
poznavo in preventivno delovanje na področju izgorelosti. Dodatno so pred-
stavljene vaje za krepitev teh kompetenc z namenom ohranjanja in izboljša-
nja lastnega duševnega zdravja ter duševnega zdravja svojih varovancev in
drugih deležnikov. Omenjeno poglavje ozavešča psihologe in druge bralce
o nastanku izgorelosti, prepoznavi ter uporabi omenjenega znanja v okviru
preventive.
Izhodišča
Veliko zaposlenih bi se strinjalo, da so pogoste interakcije z drugimi ljudmi
pri delu lahko napete in zahtevne. Tudi psihologi sodijo v skupino pokli-
cev, ki so vsakodnevno soočeni z intenzivnim kontaktom z drugimi ose-
bami. Nekateri takšne interakcije uspejo uspešno obvladovati, pri drugih
pa je čez čas mogoče opaziti utrujenost, preobremenjenost, emocionalno
praznino, občutke ujetosti in razočaranje nad delom. V slednji skupini po-
sameznikov bomo pogosto našli tiste, ki so manj psihološko odporni, upo-
rabljajo neučinkovite strategije spoprijemanja s stresom in verjamejo, da
vsakodnevni dogodki v delovnem okolju in izven njega niso pod njihovim
nadzorom (tj. zunanji lokus kontrole) (Alarcon idr., 2009). Njihovo poču-
tje pa bodo dodatno zaostrili še drugi neugodni delovni pogoji, denimo
časovni pritiski, nejasne delovne naloge in pomanjkanje nadzora nad de-
lovnimi nalogami (Maslach idr., 2001).
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 29–42). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.29-42
