Page 32 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 32
a Tement
Preglednica 1 Znaki izgorelosti na individualni ravni
Čustveni znaki Kognitivni znaki Telesni znaki Vedenjski znaki
Depresivno Brezupnost Glavoboli Hiperaktivnost
razpoloženje
Spremembe v Izguba smisla Motnje spanca Impulzivnost
razpoloženju
Emocionalna Občutki nemoči Mišične bolečine Zloraba
otopelost psihoaktivnih
substanc
Razdražljivost Občutki krivde Kronična utrujenost Socialna izolacija
Anksioznost Nezmožnost Gastrointestinalne Pomanjkanje
koncentracije,
pozabljivost težave motivacije
Nefunkcionalne osebnostne predispozicije in neugodne značilnosti dela
predstavljajo potencialne dejavnike tveganja za pojav izgorelosti, stanja
skrajne izčrpanosti, zmanjšane učinkovitosti in odtujenega odnosa do dela
in vseh oseb, s katerimi so v interakcijah (Maslach idr., 2001). Avtorji po-
udarjajo še druge opredelitve izgorelosti, ki sta jim skupni izčrpanost na
telesni, kognitivni in emocionalni ravni ter povezanost z delovnimi okoli-
ščinami (npr. Bakker idr., 2014). V literaturi se pojav izgorelosti preučuje
preko klinične perspektive, ki se osredotoča na diagnostiko in identifika-
cijo osebnostnih dejavnikov izgorelosti, ter organizacijske perspektive, ki
poudarja pomen neugodnih delovnih pogojev pri nastanku izgorelosti. Iz
obeh perspektiv pa izhajajo tudi različni preventivni ukrepi.
Prepoznava izgorelosti in preventiva
Izgorelost je mogoče prepoznati po več značilnih znakih na čustveni, ko-
gnitivni, vedenjski in telesni ravni, pri čemer ni nujno, da se pri posamez-
niku izrazijo vsi od navedenih znakov (Burisch, 2006; Schaufeli in Enzman,
1998).
Novejše študije kažejo, da se izgoreli posamezniki tudi pretirano nega-
tivno odzivajo na zavrnitve, kritike ali sodbe, ki jih doživljajo v medoseb-
nih interakcijah (Bianchi idr., 2015b), so prekomerno pozorni na negativne
dražljaje v primerjavi s pozitivnimi (Bianchi in Laurent, 2014) in imajo ru-
minativni slog razmišljanja (tj. pretirano premlevajo težave in tehtajo svoje
odločitve) (Bianchi in Schonfeld, 2016; Košir idr., 2015). Pri razmišljanju o
znakih izgorelosti najdemo pogost preplet med znaki stresa in depresiv-
nosti, zato mnogi izpostavljajo težave pri obravnavi izgorelosti kot ločene
duševne motnje (npr. Bianchi idr., 2015a; Tement idr., 2016).
30
Preglednica 1 Znaki izgorelosti na individualni ravni
Čustveni znaki Kognitivni znaki Telesni znaki Vedenjski znaki
Depresivno Brezupnost Glavoboli Hiperaktivnost
razpoloženje
Spremembe v Izguba smisla Motnje spanca Impulzivnost
razpoloženju
Emocionalna Občutki nemoči Mišične bolečine Zloraba
otopelost psihoaktivnih
substanc
Razdražljivost Občutki krivde Kronična utrujenost Socialna izolacija
Anksioznost Nezmožnost Gastrointestinalne Pomanjkanje
koncentracije,
pozabljivost težave motivacije
Nefunkcionalne osebnostne predispozicije in neugodne značilnosti dela
predstavljajo potencialne dejavnike tveganja za pojav izgorelosti, stanja
skrajne izčrpanosti, zmanjšane učinkovitosti in odtujenega odnosa do dela
in vseh oseb, s katerimi so v interakcijah (Maslach idr., 2001). Avtorji po-
udarjajo še druge opredelitve izgorelosti, ki sta jim skupni izčrpanost na
telesni, kognitivni in emocionalni ravni ter povezanost z delovnimi okoli-
ščinami (npr. Bakker idr., 2014). V literaturi se pojav izgorelosti preučuje
preko klinične perspektive, ki se osredotoča na diagnostiko in identifika-
cijo osebnostnih dejavnikov izgorelosti, ter organizacijske perspektive, ki
poudarja pomen neugodnih delovnih pogojev pri nastanku izgorelosti. Iz
obeh perspektiv pa izhajajo tudi različni preventivni ukrepi.
Prepoznava izgorelosti in preventiva
Izgorelost je mogoče prepoznati po več značilnih znakih na čustveni, ko-
gnitivni, vedenjski in telesni ravni, pri čemer ni nujno, da se pri posamez-
niku izrazijo vsi od navedenih znakov (Burisch, 2006; Schaufeli in Enzman,
1998).
Novejše študije kažejo, da se izgoreli posamezniki tudi pretirano nega-
tivno odzivajo na zavrnitve, kritike ali sodbe, ki jih doživljajo v medoseb-
nih interakcijah (Bianchi idr., 2015b), so prekomerno pozorni na negativne
dražljaje v primerjavi s pozitivnimi (Bianchi in Laurent, 2014) in imajo ru-
minativni slog razmišljanja (tj. pretirano premlevajo težave in tehtajo svoje
odločitve) (Bianchi in Schonfeld, 2016; Košir idr., 2015). Pri razmišljanju o
znakih izgorelosti najdemo pogost preplet med znaki stresa in depresiv-
nosti, zato mnogi izpostavljajo težave pri obravnavi izgorelosti kot ločene
duševne motnje (npr. Bianchi idr., 2015a; Tement idr., 2016).
30
