Page 36 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
a Tement
pov (Borza idr., 2012). Dolgoročni učinki takšnega treninga na izgorelost
se sicer niso pokazali, čeprav Le Blanc in Schaufeli (2008) ugotavljata, da
sta prav vključitev in podpora vodilnih ključna za uspešnost organizacij-
skih intervencij. V kolikor so bile takšne intervencije uspešno izvedene, so
se pokazale za uspešnejše pri preprečevanju izgorelosti kot individualno
usmerjene intervencije in so prinesle tudi vrsto drugih pozitivnih učinkov
(npr. povečano pripadnost organizaciji; Awa idr., 2010).
Kompetence za prepoznavo in preprečevanje izgorelosti
Prisotnost izgorelosti lahko močno okrni sposobnost psihologov za kako-
vostno opravljanje svojega dela. Starejša študija avtorjev Ackerleyja idr.
(1988) je pokazala, da tudi do ena tretjina psihologov poroča o visokih stop-
njah emocionalne izčrpanosti in odtujenega odnosa do dela in do klien-
tov. Posebno rizično skupino predstavljajo mladi psihologi, ki so predani
svojemu delu ter katerih delo vključuje obravnavo mnogih klientov s te-
žavami na področju duševnega zdravja. Narava težav klientov prav tako
predstavlja možen dejavnik, saj psihologi, ki obravnavajo žrtve zlorab ali
nasilja, poročajo o večjih stopnjah izgorelosti. Večje razlike v stopnji izgo-
relosti se kažejo med psihologi, ki delajo v zasebnih zavodih, in tistimi, ki
so zaposleni v javnem sektorju (Rupert in Morgan, 2005). Predvideva se,
da so glavni razlogi za nastale razlike manj nadzora pri delu in več admi-
nistrativnih opravil v javnih zavodih pa tudi razlike v plačilu. Raziskave na
vzorcu psihologov dodatno kažejo, da izčrpanost pri delu vodi do nižjega
družinskega zadovoljstva (Rupert idr. 2013). Omenjeno utegne še zaostro-
vati počutje psihologov, saj njihove težave z izgorelostjo onemogočajo čr-
panje virov opore in razpoloženja iz družinskega okolja. Ohranjanje in pri-
dobivanje različnih varoval je za poklic psihologa še posebej pomembno, saj
je skrb za lastno duševno zdravje in kritično razmišljanje o njem ključni
element njegove strokovne usposobljenosti. Omenjeni razmislek je zajet
tudi v različne etične kodekse psihologov. Posebej pomemben je na tem
mestu sledeči člen: »Psiholog prevzema in opravlja strokovno delo, kadar
mu telesno in psihično zdravje dovoljuje in omogoča poklicno zmožnost in
presojo« (Društvo psihologov Slovenije, 2018, str. 10).
Psihologom pri obvladovanju izgorelosti in posledično vzdrževanju stro-
kovne usposobljenosti utegnejo pomagati različne aktivnosti in vaje (Ru-
pert in Kent, 2007; Skovholt in Trotter-Mathison, 2016; Stevanovic in Ru-
pert, 2004), ki so navedene v nadaljevanju. Vsaka izmed predvidenih ak-
tivnosti krepi specifične kompetence in znanja. V nadaljevanju poglavja je
vsaka aktivnost tudi podrobneje predstavljena.
34
pov (Borza idr., 2012). Dolgoročni učinki takšnega treninga na izgorelost
se sicer niso pokazali, čeprav Le Blanc in Schaufeli (2008) ugotavljata, da
sta prav vključitev in podpora vodilnih ključna za uspešnost organizacij-
skih intervencij. V kolikor so bile takšne intervencije uspešno izvedene, so
se pokazale za uspešnejše pri preprečevanju izgorelosti kot individualno
usmerjene intervencije in so prinesle tudi vrsto drugih pozitivnih učinkov
(npr. povečano pripadnost organizaciji; Awa idr., 2010).
Kompetence za prepoznavo in preprečevanje izgorelosti
Prisotnost izgorelosti lahko močno okrni sposobnost psihologov za kako-
vostno opravljanje svojega dela. Starejša študija avtorjev Ackerleyja idr.
(1988) je pokazala, da tudi do ena tretjina psihologov poroča o visokih stop-
njah emocionalne izčrpanosti in odtujenega odnosa do dela in do klien-
tov. Posebno rizično skupino predstavljajo mladi psihologi, ki so predani
svojemu delu ter katerih delo vključuje obravnavo mnogih klientov s te-
žavami na področju duševnega zdravja. Narava težav klientov prav tako
predstavlja možen dejavnik, saj psihologi, ki obravnavajo žrtve zlorab ali
nasilja, poročajo o večjih stopnjah izgorelosti. Večje razlike v stopnji izgo-
relosti se kažejo med psihologi, ki delajo v zasebnih zavodih, in tistimi, ki
so zaposleni v javnem sektorju (Rupert in Morgan, 2005). Predvideva se,
da so glavni razlogi za nastale razlike manj nadzora pri delu in več admi-
nistrativnih opravil v javnih zavodih pa tudi razlike v plačilu. Raziskave na
vzorcu psihologov dodatno kažejo, da izčrpanost pri delu vodi do nižjega
družinskega zadovoljstva (Rupert idr. 2013). Omenjeno utegne še zaostro-
vati počutje psihologov, saj njihove težave z izgorelostjo onemogočajo čr-
panje virov opore in razpoloženja iz družinskega okolja. Ohranjanje in pri-
dobivanje različnih varoval je za poklic psihologa še posebej pomembno, saj
je skrb za lastno duševno zdravje in kritično razmišljanje o njem ključni
element njegove strokovne usposobljenosti. Omenjeni razmislek je zajet
tudi v različne etične kodekse psihologov. Posebej pomemben je na tem
mestu sledeči člen: »Psiholog prevzema in opravlja strokovno delo, kadar
mu telesno in psihično zdravje dovoljuje in omogoča poklicno zmožnost in
presojo« (Društvo psihologov Slovenije, 2018, str. 10).
Psihologom pri obvladovanju izgorelosti in posledično vzdrževanju stro-
kovne usposobljenosti utegnejo pomagati različne aktivnosti in vaje (Ru-
pert in Kent, 2007; Skovholt in Trotter-Mathison, 2016; Stevanovic in Ru-
pert, 2004), ki so navedene v nadaljevanju. Vsaka izmed predvidenih ak-
tivnosti krepi specifične kompetence in znanja. V nadaljevanju poglavja je
vsaka aktivnost tudi podrobneje predstavljena.
34
