Page 87 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 87
Psihološka pomoč po kriznih dogodkih
– Kako ste se počutili ob ogledu filma? Katera čustva so prevladovala
ob ogledu filma? Zakaj?
– Kakšni so bili odzivi ljudi, ki so doživeli travmatski dogodek/dogodke?
– Kakšne so bile njihove potrebe?
– Kaj jim je pomagalo spoprijeti se s posledicami travmatske izkušnje,
okrevati po njej?
Področja posttravmatske rasti določa pet dejavnikov: večja hvaležnost
in spoštovanje življenja ter sprememba prioritet v življenju; bolj povezani,
podporni medosebni odnosi; večji občutek osebne moči; spoznanje, da ob-
stajajo nove možnosti, poti v življenju; duhovni razvoj (Tedeschi in Cal-
houn, 2004).
Aktivnost. Pomislite na težko življenjsko situacijo, ki je že nekaj časa za
vami. Poskusite se osredotočiti na posledice te situacije. Razmislite o na-
slednjem:
– Primerjajte, kako ste situacijo videli takrat in kako na dogodek gle-
date danes. Kaj je podobno, kaj je drugače?
– Kaj vam je pomagalo preživeti situacijo? Kaj so bile vaše notranje
moči oz. kaj ali kdo v okolici vam je bil/-o v oporo?
– Ali ste danes zaradi izkušnje spremenjeni? Lahko najdete kaj, kar ste
se iz situacije naučili?
Po travmatičnem dogodku v končni fazi izkušnjo skušamo integrirati v
naše življenje, morda situacijo celo prerastemo in presežemo – dosežemo
posttravmatsko rast. Čeprav je vse to proces, ima takšno osmišljanje situ-
acije velik vpliv na kvaliteto življenja po travmi (Poštuvan, 2014).
Zaključek
Večina nas tekom življenja doživi različne krizne dogodke. Nekateri do-
godki, ki so praviloma doživeti kot travmatski, lahko močno zamajejo, po-
stavijo pod vprašaj naša obstoječa prepričanja o sebi, drugih ljudeh, svetu,
pravici, varnosti, zaupanju. Med pomembnejšimi varovalnimi dejavniki, ki
zmanjšujejo tveganje za hujše negativne posledice in težave v telesnem in
mentalnem zdravju, so podporna socialna mreža, osebna prožnost, ustre-
zna pripravljenost na krizne dogodke, dostopnost različnih virov pomoči,
med njimi tudi ustrezne strokovne pomoči. Vloga psihologov v primerih
kriznih dogodkov je zelo pomembna. Njihovo delo se začne s preventivo,
z aktivnostmi za ustrezno pripravljenost na krizne situacije na različnih
85
– Kako ste se počutili ob ogledu filma? Katera čustva so prevladovala
ob ogledu filma? Zakaj?
– Kakšni so bili odzivi ljudi, ki so doživeli travmatski dogodek/dogodke?
– Kakšne so bile njihove potrebe?
– Kaj jim je pomagalo spoprijeti se s posledicami travmatske izkušnje,
okrevati po njej?
Področja posttravmatske rasti določa pet dejavnikov: večja hvaležnost
in spoštovanje življenja ter sprememba prioritet v življenju; bolj povezani,
podporni medosebni odnosi; večji občutek osebne moči; spoznanje, da ob-
stajajo nove možnosti, poti v življenju; duhovni razvoj (Tedeschi in Cal-
houn, 2004).
Aktivnost. Pomislite na težko življenjsko situacijo, ki je že nekaj časa za
vami. Poskusite se osredotočiti na posledice te situacije. Razmislite o na-
slednjem:
– Primerjajte, kako ste situacijo videli takrat in kako na dogodek gle-
date danes. Kaj je podobno, kaj je drugače?
– Kaj vam je pomagalo preživeti situacijo? Kaj so bile vaše notranje
moči oz. kaj ali kdo v okolici vam je bil/-o v oporo?
– Ali ste danes zaradi izkušnje spremenjeni? Lahko najdete kaj, kar ste
se iz situacije naučili?
Po travmatičnem dogodku v končni fazi izkušnjo skušamo integrirati v
naše življenje, morda situacijo celo prerastemo in presežemo – dosežemo
posttravmatsko rast. Čeprav je vse to proces, ima takšno osmišljanje situ-
acije velik vpliv na kvaliteto življenja po travmi (Poštuvan, 2014).
Zaključek
Večina nas tekom življenja doživi različne krizne dogodke. Nekateri do-
godki, ki so praviloma doživeti kot travmatski, lahko močno zamajejo, po-
stavijo pod vprašaj naša obstoječa prepričanja o sebi, drugih ljudeh, svetu,
pravici, varnosti, zaupanju. Med pomembnejšimi varovalnimi dejavniki, ki
zmanjšujejo tveganje za hujše negativne posledice in težave v telesnem in
mentalnem zdravju, so podporna socialna mreža, osebna prožnost, ustre-
zna pripravljenost na krizne dogodke, dostopnost različnih virov pomoči,
med njimi tudi ustrezne strokovne pomoči. Vloga psihologov v primerih
kriznih dogodkov je zelo pomembna. Njihovo delo se začne s preventivo,
z aktivnostmi za ustrezno pripravljenost na krizne situacije na različnih
85