Page 82 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 82
eja Štirn in Vita Poštuvan
– reflektiranje o lastnem delovanju, vzorcih, ki pomagajo k razvijanju,
krepitvi osebne prožnosti kot varovalnega dejavnika za odziv v kri-
znih situacijah.
Opisane kompetence in znanja lahko pomagajo razvijati spodaj nave-
dene aktivnosti.
Ozaveščenost in pripravljenost na krizne dogodke
Pomemben del zagotavljanja ustrezne psihosocialne podpore po kriznih
dogodkih so pripravljanje aktivnosti, ki se izvajajo prek izobraževanj in
usposabljanj, raziskovalno in razvojno delo, priprava smernic ipd. Izobra-
ževanje in usposabljanje za posameznike in skupine ter pridobivanje izku-
šenj delovanja v primeru specifičnih kriznih dogodkov lahko pomembno
pomagajo preprečevati travmatski stres kot odziv na izkušnjo kriznega do-
godka (Štirn, 2017).
Aktivnost. Razmislite o tem, kako bi za vašo organizacijo preventivno pri-
pravili načrt prve psihološke pomoči in ukrepanja v kriznih situacijah. Po-
magajte si z vprašanji:
– Katere so situacije, ki bi v vaših organizacijah lahko povzročile psiho-
loško travmo? Razmislite lahko o naravnih in drugih nesrečah, prav
tako pa o druge vrste situacijah, kot so travmatski dogodki, povzro-
čeni s strani drugih oseb (nasilje . . .).
– Kdo bi bile lahko žrtve takšnih situacij? Kdo vse bi potreboval prvo
psihološko pomoč v takih situacijah?
– Kako bi zagotovili prvo psihološko pomoč? Razmislite, kako bi lahko
tako pomoč organizirali, kdo bi vam lahko pomagal pri tem. Katere
sisteme bi še aktivirali?
– Kakšne smernice bi v vaši organizaciji lahko zastavili za krizne situ-
acije?
– Katera znanja, spretnosti in kompetence bi še potrebovali, da bi se
lahko tega problema lotili bolj opolnomočeni?
Priprava preventivnih načrtov pomaga, da v kriznih situacijah ne impro-
viziramo, temveč ravnamo dovolj premišljeno. Že narava kriznih situacij je
pogosto nestrukturirana, zato je del nalog psihologa tudi to, da s strukturo
vnese občutek kontrole in varnosti.
Med koraki ne pozabite na (Brymer idr., 2006):
1. vzpostavljanje dobrega kontakta z ranljivimi udeleženci;
80
– reflektiranje o lastnem delovanju, vzorcih, ki pomagajo k razvijanju,
krepitvi osebne prožnosti kot varovalnega dejavnika za odziv v kri-
znih situacijah.
Opisane kompetence in znanja lahko pomagajo razvijati spodaj nave-
dene aktivnosti.
Ozaveščenost in pripravljenost na krizne dogodke
Pomemben del zagotavljanja ustrezne psihosocialne podpore po kriznih
dogodkih so pripravljanje aktivnosti, ki se izvajajo prek izobraževanj in
usposabljanj, raziskovalno in razvojno delo, priprava smernic ipd. Izobra-
ževanje in usposabljanje za posameznike in skupine ter pridobivanje izku-
šenj delovanja v primeru specifičnih kriznih dogodkov lahko pomembno
pomagajo preprečevati travmatski stres kot odziv na izkušnjo kriznega do-
godka (Štirn, 2017).
Aktivnost. Razmislite o tem, kako bi za vašo organizacijo preventivno pri-
pravili načrt prve psihološke pomoči in ukrepanja v kriznih situacijah. Po-
magajte si z vprašanji:
– Katere so situacije, ki bi v vaših organizacijah lahko povzročile psiho-
loško travmo? Razmislite lahko o naravnih in drugih nesrečah, prav
tako pa o druge vrste situacijah, kot so travmatski dogodki, povzro-
čeni s strani drugih oseb (nasilje . . .).
– Kdo bi bile lahko žrtve takšnih situacij? Kdo vse bi potreboval prvo
psihološko pomoč v takih situacijah?
– Kako bi zagotovili prvo psihološko pomoč? Razmislite, kako bi lahko
tako pomoč organizirali, kdo bi vam lahko pomagal pri tem. Katere
sisteme bi še aktivirali?
– Kakšne smernice bi v vaši organizaciji lahko zastavili za krizne situ-
acije?
– Katera znanja, spretnosti in kompetence bi še potrebovali, da bi se
lahko tega problema lotili bolj opolnomočeni?
Priprava preventivnih načrtov pomaga, da v kriznih situacijah ne impro-
viziramo, temveč ravnamo dovolj premišljeno. Že narava kriznih situacij je
pogosto nestrukturirana, zato je del nalog psihologa tudi to, da s strukturo
vnese občutek kontrole in varnosti.
Med koraki ne pozabite na (Brymer idr., 2006):
1. vzpostavljanje dobrega kontakta z ranljivimi udeleženci;
80
