Page 93 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 93
Osnove motivacijskega intervjuja
Darja Boben Bardutzky
Zdravstveni dom Trbovlje
darja.b.bardutzky@gmail.com
Vita Poštuvan
Univerza na Primorskem
vita.postuvan@upr.si
Do pogovora o spremembi vedenja pride takrat, ko svetovalec in/ali klient
ugotovita, da je klientovo vedenje pomembno za njegovo zdravje in življe-
nje. Če je klient nemotiviran za spremembe ali za upoštevanje nasvetov,
lahko svetovalec dobi občutek nemoči in klientu ne bo moč pomagati. Av-
torja metode motivacijskega intervjuja (William Miller in Stephen Rollnick)
sta prepričana, da je vsakdo motiviran za nekaj, vloga svetovalca pa je ustva-
riti takšen odnos, kjer klientu ne bo potrebno biti v obrambni drži. Na mo-
tivacijo za spremembe je možno vplivati, in sicer predvsem z načinom, kako
se pogovarjamo s klienti o njihovem zdravju. Nekateri pristopi povečujejo
motivacijo in so zato za takšne primere funkcionalnejši, drugi pa spodbu-
jajo obrambne mehanizme. Motivacijski intervju ni tehnika, s katero bi ma-
nipulirali z ljudmi, da bodo počeli nekaj, česar ne želijo, temveč je klinična
veščina, s katero ljudem pomagamo, da se zavedo svoje lastne motivacije za
spremembe. V prispevku so opisani ključni elementi motivacijskega inter-
vjuja, kot so filozofija, načela, strategije in govor, ki napoveduje spremembe.
Motivacijski intervju spodbuja sodelovanje, izvabljanje motivacijskih izjav
in spoštovanje klientove avtonomije, pri čemer so ključni empatija, obrav-
nava klientove ambivalentnosti ter reflektivno poslušanje.
Izhodišča
Pogovor o spremembah vedenja je relevanten, ko terapevt in klient v
okviru medsebojnega dela ugotovita, da klientovo vedenje pomembno
vpliva na njegovo zdravje. Spremembe vedenja se lahko nanašajo na že-
ljo po:
– pozitivnih spremembah, kot so redno jemanje predpisanih zdravil,
umivanje zob, drugačna dieta, rekreacija;
– prenehanju škodljivih vedenj, kot so kajenje, opijanje, drogiranje,
pretirano delo, hitra prehrana;
– večji splošni skrbi na zdravstvenem področju, npr. pitje zadostne te-
kočine, uporaba kontracepcijskih sredstev, slušnega aparata . . .
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 91–100). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.91-100
Darja Boben Bardutzky
Zdravstveni dom Trbovlje
darja.b.bardutzky@gmail.com
Vita Poštuvan
Univerza na Primorskem
vita.postuvan@upr.si
Do pogovora o spremembi vedenja pride takrat, ko svetovalec in/ali klient
ugotovita, da je klientovo vedenje pomembno za njegovo zdravje in življe-
nje. Če je klient nemotiviran za spremembe ali za upoštevanje nasvetov,
lahko svetovalec dobi občutek nemoči in klientu ne bo moč pomagati. Av-
torja metode motivacijskega intervjuja (William Miller in Stephen Rollnick)
sta prepričana, da je vsakdo motiviran za nekaj, vloga svetovalca pa je ustva-
riti takšen odnos, kjer klientu ne bo potrebno biti v obrambni drži. Na mo-
tivacijo za spremembe je možno vplivati, in sicer predvsem z načinom, kako
se pogovarjamo s klienti o njihovem zdravju. Nekateri pristopi povečujejo
motivacijo in so zato za takšne primere funkcionalnejši, drugi pa spodbu-
jajo obrambne mehanizme. Motivacijski intervju ni tehnika, s katero bi ma-
nipulirali z ljudmi, da bodo počeli nekaj, česar ne želijo, temveč je klinična
veščina, s katero ljudem pomagamo, da se zavedo svoje lastne motivacije za
spremembe. V prispevku so opisani ključni elementi motivacijskega inter-
vjuja, kot so filozofija, načela, strategije in govor, ki napoveduje spremembe.
Motivacijski intervju spodbuja sodelovanje, izvabljanje motivacijskih izjav
in spoštovanje klientove avtonomije, pri čemer so ključni empatija, obrav-
nava klientove ambivalentnosti ter reflektivno poslušanje.
Izhodišča
Pogovor o spremembah vedenja je relevanten, ko terapevt in klient v
okviru medsebojnega dela ugotovita, da klientovo vedenje pomembno
vpliva na njegovo zdravje. Spremembe vedenja se lahko nanašajo na že-
ljo po:
– pozitivnih spremembah, kot so redno jemanje predpisanih zdravil,
umivanje zob, drugačna dieta, rekreacija;
– prenehanju škodljivih vedenj, kot so kajenje, opijanje, drogiranje,
pretirano delo, hitra prehrana;
– večji splošni skrbi na zdravstvenem področju, npr. pitje zadostne te-
kočine, uporaba kontracepcijskih sredstev, slušnega aparata . . .
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 91–100). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.91-100
