Page 96 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 96
ja Boben Bardutzky in Vita Poštuvan
Filozofija motivacijskega intervjuja
Motivacijski intervju ni tehnika, s katero bi manipulirali z ljudmi, da bodo
počeli nekaj, česar ne želijo, temveč je klinična svetovalna veščina, ki lju-
dem omogoči, da se zavedo svojih lastnih zdravih motivov, potrebnih za
odločitev o spremembi vedenja. Za motivacijski intervjuju je značilnejš vo-
denje kot predpisovanje, bolj ples kot rokoborba in poslušanje vsaj toliko
kot pripovedovanje. Najpomembnejši pojmi, ki opišejo filozofijo motivacij-
skega intervjuja, so: sodelovanje, izvabljanje in spoštovanje klientove av-
tonomije.
– Sodelovanje. Motivacijski intervju temelji na kooperativnem partner-
stvu med terapevtom in klientom. Namesto neenakega odnosa glede
na pozicijo moči, v katerem strokovnjak usmerja pasivnega klienta in
mu dopoveduje, kaj naj dela, motivacijski intervju omogoča aktiven,
sodelujoč pogovor, ki oblikuje proces skupnega odločanja. Takšna po-
zicija je pomembna, saj omogoča spremembe, ki vplivajo na zdravje
klienta; nenazadnje je klient tisti, ki bo izvajal te spremembe.
– Izvabljanje. Včasih svetovalne službe, sistem zdravstva ali drugih
podpornih sistemov dajejo občutek zagotavljanja vsega, kar klient
potrebuje (zdravila, informacije, razlage ali veščine). Motivacijski in-
tervju, obratno, poskuša odkriti in iz klienta izvabiti njegove lastne
vire za spreminjanje. Klient mogoče ni motiviran točno za to, kar mi
želimo od njega – ima pa zagotovo svoje osebne cilje, vrednote, aspi-
racije in sanje . . . Bistveni del umetnosti motivacijskega intervjuja
je povezovanje nujnih sprememb vedenja s klientovimi vrednotami,
skrbmi, potrebami . . .
– Spoštovanje klientove avtonomije. Motivacijski intervju zahteva neke
vrste nenavezanosti na rezultate, kar ne pomeni odsotnosti skrbno-
sti, pač pa spoznanje, da ljudje lahko izbirajo (in dejansko izbirajo)
smeri svojega življenja. Prepoznavanje in spoštovanje te avtonomije
je ključni element pri omogočanju spreminjanja. Če namreč skušamo
uveljavljati spremembe prehitro, se nekaj v človekovi naravi upira za-
radi občutka prisile in ukazovanja. Paradoksalno včasih prav pravica
do nespreminjanja omogoči spreminjanje.
Načela motivacijskega intervjuja
Rollnick idr. so med načela motivacijskega intervjuja sprva šteli izražanje
empatije, vzpodbujanje samoučinkovitosti, jačanje nasprotij in specifično
(nežno) obravnavo odporov.
94
Filozofija motivacijskega intervjuja
Motivacijski intervju ni tehnika, s katero bi manipulirali z ljudmi, da bodo
počeli nekaj, česar ne želijo, temveč je klinična svetovalna veščina, ki lju-
dem omogoči, da se zavedo svojih lastnih zdravih motivov, potrebnih za
odločitev o spremembi vedenja. Za motivacijski intervjuju je značilnejš vo-
denje kot predpisovanje, bolj ples kot rokoborba in poslušanje vsaj toliko
kot pripovedovanje. Najpomembnejši pojmi, ki opišejo filozofijo motivacij-
skega intervjuja, so: sodelovanje, izvabljanje in spoštovanje klientove av-
tonomije.
– Sodelovanje. Motivacijski intervju temelji na kooperativnem partner-
stvu med terapevtom in klientom. Namesto neenakega odnosa glede
na pozicijo moči, v katerem strokovnjak usmerja pasivnega klienta in
mu dopoveduje, kaj naj dela, motivacijski intervju omogoča aktiven,
sodelujoč pogovor, ki oblikuje proces skupnega odločanja. Takšna po-
zicija je pomembna, saj omogoča spremembe, ki vplivajo na zdravje
klienta; nenazadnje je klient tisti, ki bo izvajal te spremembe.
– Izvabljanje. Včasih svetovalne službe, sistem zdravstva ali drugih
podpornih sistemov dajejo občutek zagotavljanja vsega, kar klient
potrebuje (zdravila, informacije, razlage ali veščine). Motivacijski in-
tervju, obratno, poskuša odkriti in iz klienta izvabiti njegove lastne
vire za spreminjanje. Klient mogoče ni motiviran točno za to, kar mi
želimo od njega – ima pa zagotovo svoje osebne cilje, vrednote, aspi-
racije in sanje . . . Bistveni del umetnosti motivacijskega intervjuja
je povezovanje nujnih sprememb vedenja s klientovimi vrednotami,
skrbmi, potrebami . . .
– Spoštovanje klientove avtonomije. Motivacijski intervju zahteva neke
vrste nenavezanosti na rezultate, kar ne pomeni odsotnosti skrbno-
sti, pač pa spoznanje, da ljudje lahko izbirajo (in dejansko izbirajo)
smeri svojega življenja. Prepoznavanje in spoštovanje te avtonomije
je ključni element pri omogočanju spreminjanja. Če namreč skušamo
uveljavljati spremembe prehitro, se nekaj v človekovi naravi upira za-
radi občutka prisile in ukazovanja. Paradoksalno včasih prav pravica
do nespreminjanja omogoči spreminjanje.
Načela motivacijskega intervjuja
Rollnick idr. so med načela motivacijskega intervjuja sprva šteli izražanje
empatije, vzpodbujanje samoučinkovitosti, jačanje nasprotij in specifično
(nežno) obravnavo odporov.
94