Page 133 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 133
noseško izročilo o znamenjih na portalih in kolonah po krasu
tijstvo. Hud udarec je na Krasu doživelo prav kamnoseštvo. Slika 43: Bronasta
Emigracija je bila strahotna. Svoje je pridala še druga svetovna ploščica (verjetno obe-
vojna. Številni kamnoseki so padli v NOB ali umrli v internaci- sek) s svarico, najden v
ji in recesija se je nadaljevala vse do 50-tih let prejšnjega stole- okolici Povirja, ob spra-
tja. Stari mojstri so na pobudo lokalnih oblasti pričeli zadružno vilu lesa. Ta najdba pri-
odpirati opuščene kamnolome in kamnoseške delavnice. Prav ča o starodavnem izro-
njihova je bila zasluga, da so z žuljavimi rokami in znanjem nas- čilu nekaterih znamenj
tala družbena podjetja za obdelavo kamna, in med največjimi, na Krasu.
ki še danes uspešno delujejo, je prav »Marmor« Sežana. Nekaj Slika 44: Druga stran z
je tudi kamnolomov v zasebni lasti in kažejo se tudi perspek- luninim ščipom.
tive za ponovno odpiranje nekdanjih opuščenih. V visokošol-
skem središču v Sežani se novi rodovi kamnoseških veščin sta-
rih mojstrov danes učijo v programu »Središče kamen«. Tudi
na stara znamenja niso pozabili in vedno bolj jim predstavljajo
izziv v umetniškem izražanju.
Zaključek
Ko sem po kraških vaseh fotografiral kamnite vhode borjačev
kot tudi nekatere druge hišne elemente, kot so polkna, vra-
ta in pročelja, sem včasih povprašal mimoidoče, ali vedo, kaj
predstavljajo vsa ta znamenja na njih in od kod izvirajo. Za sva-
rico ni vedel skoraj nihče, da je morca, jih je vedelo precej več,
133
tijstvo. Hud udarec je na Krasu doživelo prav kamnoseštvo. Slika 43: Bronasta
Emigracija je bila strahotna. Svoje je pridala še druga svetovna ploščica (verjetno obe-
vojna. Številni kamnoseki so padli v NOB ali umrli v internaci- sek) s svarico, najden v
ji in recesija se je nadaljevala vse do 50-tih let prejšnjega stole- okolici Povirja, ob spra-
tja. Stari mojstri so na pobudo lokalnih oblasti pričeli zadružno vilu lesa. Ta najdba pri-
odpirati opuščene kamnolome in kamnoseške delavnice. Prav ča o starodavnem izro-
njihova je bila zasluga, da so z žuljavimi rokami in znanjem nas- čilu nekaterih znamenj
tala družbena podjetja za obdelavo kamna, in med največjimi, na Krasu.
ki še danes uspešno delujejo, je prav »Marmor« Sežana. Nekaj Slika 44: Druga stran z
je tudi kamnolomov v zasebni lasti in kažejo se tudi perspek- luninim ščipom.
tive za ponovno odpiranje nekdanjih opuščenih. V visokošol-
skem središču v Sežani se novi rodovi kamnoseških veščin sta-
rih mojstrov danes učijo v programu »Središče kamen«. Tudi
na stara znamenja niso pozabili in vedno bolj jim predstavljajo
izziv v umetniškem izražanju.
Zaključek
Ko sem po kraških vaseh fotografiral kamnite vhode borjačev
kot tudi nekatere druge hišne elemente, kot so polkna, vra-
ta in pročelja, sem včasih povprašal mimoidoče, ali vedo, kaj
predstavljajo vsa ta znamenja na njih in od kod izvirajo. Za sva-
rico ni vedel skoraj nihče, da je morca, jih je vedelo precej več,
133
