Page 131 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 131
kamnoseško izročilo o znamenjih na portalih in kolonah po krasu
slabo vsakemu, ki je prišel mimo njih, ker jih je zmotil pri čarovnijah. Po drugih pa naj bi
se zbirale ženske, domače zdravilke, in si izmenjavale izkušnje glede zdravljenj z različnimi
metodami in zelišči. In še malo sodobnejša razlaga, da so se na njih sestajale vaške opra-
vljivke ali s preprosto oznako – vaške babe. V dandanašnjih časih ti kamni bolj samevajo
(povedale: moja nona Olga Čok, Antonija Škabar, Francka Mljač).
Srejnik
Zagotovo velja isto tudi za te kamne, le s to razliko, da so še nedavno tega vaški stareši-
ne sedeli na njih, ko so se zbirali skoraj vsak dan zvečer in ob nedeljah od pomladi do je-
seni ter se pogovarjali, modrovali in odločali o pomembnih stvareh. Otroci in ženske tak-
rat nismo smeli sesti zraven. Srejniki so postavljeni v krogu okoli vaških srenjskih lip. Vsak
starešina je vedno sedel na svojem delu kamna. Nekateri kamni so bili klesani, drugi tudi
naravnih oblik. Naziv za kamen verjetno izvira iz glagola sreti – sestati in ne iz samostalni-
ka srenja. Takemu sestanku so rekli sreja. Vaški starešine so verjeli, da stari bogovi v kroš-
njah lip prišepetavajo modre nasvete za pametne odločitve. Od tu izvira tudi rek »Stojiš
ku lipou buh!« (Stojiš kot lipov bog!) za nekoga, ki se ni premaknil. Verjeli so tudi, da ima-
jo tako mogočna drevesa v zemlji zelo globoke korenine, tako iz nje črpajo čarobno moč,
ki se prenaša tudi na njih. V Lokvi sta bila dva taka srejnika, eden v Dulanji vasi pod Reno
in eden v Britofu. Med kalom Pasica in Grdim kalom v Dulanji vasi so celo posadili sedem
lip v vrsti, da bi kala varovale pred izsušitvijo. Žal je večino tega izginilo. Kamne so veči-
noma odstranili zaradi oviranja vaškega prometa, sam pa mislim, da so krošnje zapusti-
li tudi bogovi, ker pod njimi tudi modrecev ni več (povedal moj nono Jože Čok-Liletov).
Kratek razmislek o nastajanju kamnoseštva na Krasu v
povezavi z znamenji
Razcvet kamnoseške obrti in s tem množičnega pojava postavljanj prtuonov in k`luonj lah-
ko povežemo z dvema pojavoma na Krasu. Prvi, zelo življenjsko pomemben za vse Kra-
ševce, je povezan s fevdalnimi reformami cesarice Marije Terezije (1717–1780). Čeprav so
nekateri kmetje že imeli svojo zemljo, je bila še večina le-te na Krasu v lasti lokalnih gro-
fov. Prav reforme pa so pospešile, da je skoraj večina nekdanjih tlačanov prišla do svoje
zemlje in s tem se je na Krasu pričel razcvet ustvarjanja suhe zidne kulturne krajine in ka-
mnitih izdelkov. Ljudje so si opomogli in so presežek svojih pridelkov najbolj prodajali v
Trstu. Mesto je v tistem času doživljalo strm vzpon razvoja pristaniških, prevoznih, grad-
benih, trgovskih in obrtnih dejavnosti. S tem so se odprle dodatne možnosti za zaposli-
tev in preskrbo mesta s pridelki zalednega prebivalstva. Ravno v tem obdobju se vzpo-
redno z ostalimi obrtmi prične tudi pravi in obsežen razvoj kamnarstva in kamnoseštva.
Po namenu rabe kamenja je obstajalo, vsaj na Krasu, kar pet vrst kamnolomov. Tri vrste
je bilo površinskih. V površinskih kamnolomih so kamenje pridobivali največ do globine
dveh metrov, in sicer v enih od teh so kamen drobili za batudo (drobljenec za posipanje
cest), v drugih so ga lomili v škrle (ploščato kamenje za pokrivanje streh, tlakovanje ulic,
kanalov itd.), v tretjih pa so ga obdelovali za zidavo hiš, vrtnih zidov, teras itd. Globinski
kamnolomi so nastajali zaradi pridobivanja boljših vrst kamenja za obdelavo. Tak trdnejši
kamen pa je bil le globoko pod površjem. Ena vrsta globinskih kamnolomov je delovala za
131
slabo vsakemu, ki je prišel mimo njih, ker jih je zmotil pri čarovnijah. Po drugih pa naj bi
se zbirale ženske, domače zdravilke, in si izmenjavale izkušnje glede zdravljenj z različnimi
metodami in zelišči. In še malo sodobnejša razlaga, da so se na njih sestajale vaške opra-
vljivke ali s preprosto oznako – vaške babe. V dandanašnjih časih ti kamni bolj samevajo
(povedale: moja nona Olga Čok, Antonija Škabar, Francka Mljač).
Srejnik
Zagotovo velja isto tudi za te kamne, le s to razliko, da so še nedavno tega vaški stareši-
ne sedeli na njih, ko so se zbirali skoraj vsak dan zvečer in ob nedeljah od pomladi do je-
seni ter se pogovarjali, modrovali in odločali o pomembnih stvareh. Otroci in ženske tak-
rat nismo smeli sesti zraven. Srejniki so postavljeni v krogu okoli vaških srenjskih lip. Vsak
starešina je vedno sedel na svojem delu kamna. Nekateri kamni so bili klesani, drugi tudi
naravnih oblik. Naziv za kamen verjetno izvira iz glagola sreti – sestati in ne iz samostalni-
ka srenja. Takemu sestanku so rekli sreja. Vaški starešine so verjeli, da stari bogovi v kroš-
njah lip prišepetavajo modre nasvete za pametne odločitve. Od tu izvira tudi rek »Stojiš
ku lipou buh!« (Stojiš kot lipov bog!) za nekoga, ki se ni premaknil. Verjeli so tudi, da ima-
jo tako mogočna drevesa v zemlji zelo globoke korenine, tako iz nje črpajo čarobno moč,
ki se prenaša tudi na njih. V Lokvi sta bila dva taka srejnika, eden v Dulanji vasi pod Reno
in eden v Britofu. Med kalom Pasica in Grdim kalom v Dulanji vasi so celo posadili sedem
lip v vrsti, da bi kala varovale pred izsušitvijo. Žal je večino tega izginilo. Kamne so veči-
noma odstranili zaradi oviranja vaškega prometa, sam pa mislim, da so krošnje zapusti-
li tudi bogovi, ker pod njimi tudi modrecev ni več (povedal moj nono Jože Čok-Liletov).
Kratek razmislek o nastajanju kamnoseštva na Krasu v
povezavi z znamenji
Razcvet kamnoseške obrti in s tem množičnega pojava postavljanj prtuonov in k`luonj lah-
ko povežemo z dvema pojavoma na Krasu. Prvi, zelo življenjsko pomemben za vse Kra-
ševce, je povezan s fevdalnimi reformami cesarice Marije Terezije (1717–1780). Čeprav so
nekateri kmetje že imeli svojo zemljo, je bila še večina le-te na Krasu v lasti lokalnih gro-
fov. Prav reforme pa so pospešile, da je skoraj večina nekdanjih tlačanov prišla do svoje
zemlje in s tem se je na Krasu pričel razcvet ustvarjanja suhe zidne kulturne krajine in ka-
mnitih izdelkov. Ljudje so si opomogli in so presežek svojih pridelkov najbolj prodajali v
Trstu. Mesto je v tistem času doživljalo strm vzpon razvoja pristaniških, prevoznih, grad-
benih, trgovskih in obrtnih dejavnosti. S tem so se odprle dodatne možnosti za zaposli-
tev in preskrbo mesta s pridelki zalednega prebivalstva. Ravno v tem obdobju se vzpo-
redno z ostalimi obrtmi prične tudi pravi in obsežen razvoj kamnarstva in kamnoseštva.
Po namenu rabe kamenja je obstajalo, vsaj na Krasu, kar pet vrst kamnolomov. Tri vrste
je bilo površinskih. V površinskih kamnolomih so kamenje pridobivali največ do globine
dveh metrov, in sicer v enih od teh so kamen drobili za batudo (drobljenec za posipanje
cest), v drugih so ga lomili v škrle (ploščato kamenje za pokrivanje streh, tlakovanje ulic,
kanalov itd.), v tretjih pa so ga obdelovali za zidavo hiš, vrtnih zidov, teras itd. Globinski
kamnolomi so nastajali zaradi pridobivanja boljših vrst kamenja za obdelavo. Tak trdnejši
kamen pa je bil le globoko pod površjem. Ena vrsta globinskih kamnolomov je delovala za
131
